Tiskane izdaje
Ljubljana - Vladna koalicija računa na implementacijo zavez z mini vrha EU-Balkan, če se to ne bo zgodilo, pa je pripravljena tudi na zaostrovanje ukrepov, je po koalicijskem vrhu ponovil zunanji minister Karl Erjavec. O begunski krizi bo jutri razpravljal svet za nacionalno varnost.
Premier Miro Cerar je koalicijske partnerje danes seznanil z zavezami z mini vrha EU-Balkan. Kot je v izjavi novinarjem po vrhu dejal Erjavec, bodo ukrepe sprejemali na podlagi ocenjenega položaja. Za zdaj računajo, da bo dogovor iz Bruslja spoštovan, če bo treba, pa bodo ukrepe zaostrili, je poudaril minister. »Če se dogovor ne bo spoštoval, pa imamo na razpolago različne scenarije, tudi bolj črne«, je v izjavi novinarjem spomnil Židan. Ali se dogovor z mini vrha EU-Balkan spoštuje pa bodo ocenili v prihodnjih dneh.
»Cilj je, da je prihod beguncev v Slovenijo najavljen in nadzorovan, da se izvedejo vsi postopki v skladu s schengnom in da ljudem omogočimo prehod v želene države«,« je pojasnil Židan in izpostavil tudi pomen finančne pomoči, ki jo bo prejela Slovenija od EU.
Tako Erjavec kot Židan izpostavljata pomen akcijskega načrta s Turčijo, ki pa ima v nedeljo volitve. Zato računata, da se bo po volitvah bolj intenzivno pristopilo tudi k iskanju ustreznih rešitev s to državo. Od tega je odvisen dotok migrantov po balkanski poti, je poudaril Erjavec in obenem ocenil, da bodo migranti v prihodnjih dneh še prihajali v Slovenijo, naše pristojne službe pa se morajo temu ustrezno odzivati.
Vzpostavitev vstopnih točk in ovir ob nadaljevanju begunskega vala
Če se bo trenutno stanje nadaljevalo, želi Slovenija vzpostaviti vstopne točke, je ponovil Erjavec in spomnil, da dnevno prihaja k nam od 12.000 do 13.000 migrantov. Vendar oblasti ne želijo, da bi prišlo do njihove razpršitve po celotni meji. Zato bo treba postaviti določene ovire, za kar so različne tehnične možnosti, je spomnil Erjavec.
Pri izredni seji DZ, ki jo glede migrantske krize zahteva opozicija, pa gre po njegovem mnenju za politično preigravanje. Erjavec upa, da opozicija položaja ne želi izkoristiti za notranjepolitična obračunavanja, saj »zdaj vsi potrebujemo mir«.Spomnil je, da bo na zasedanju sveta za nacionalno varnost prisoten tudi predstavnik največje opozicijske parlamentarne stranke, poleg tega je po Erjavčevih besedah predviden sestanek vseh predsednikov strank. »Ljudje bodo na volitvah ocenili, ali se je vlada ustrezno soočila z migrantsko krizo,« je še dejal Erjavec, ki ocenjuje, da nobena država tega vprašanja ne more sama rešiti. »Tukaj je EU na preizkušnji«, je dodal.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je v izjavi novinarjem po srečanju pojasnila, da koalicija pozdravlja in podpira ukrepe, sprejete v Bruslju, ter pričakuje implementacijo zavez v najhitrejšem možnem času. Nekatere bi se morale uresničiti že tekom tedna.
Tudi scenarij z ograjo je pripravljen
Slovenija bo sprejela vse ukrepe, ki bodo zagotavljali varnost naših državljanov in migrantov, je že pred vrhom koalicije izjavil zunanji minister Karl Erjavec. Če se bo položaj zaostroval in dogovor iz Bruslja ne bo spoštovan, ima Slovenija pripravljene scenarije, med drugim postavitev ograje s človeškimi silami za njo in vzpostavitev vstopnih točk.
Kot je v izjavi novinarjem pojasnil Erjavec, bodo poskušali zagotoviti, da bodo migrante še vedno evidentirali in preprečili njihovo razpršitev po Sloveniji. To lahko dosežejo z različnimi ovirami, verjetno bo potrebna tudi žičnata ograja, je ocenil minister, a poudaril, da tega ne bi storili kot Madžarska.
Poudaril je, da morajo za ograjo zagotoviti tudi ustrezno število policistov in morda pripadnikov Slovenske vojske, zato je nujna pomoč EU. Na vprašanje, ali je varovalna ograja že nabavljena, je Erjavec odgovoril, da o tem poizvedujejo.
Ali Hrvaška spoštuje zaveze mini vrha EU-Balkan?
Po mnenju zunanjega ministra bo že v sredo ali četrtek jasno, kako se te zaveze spoštujejo. Zunanji minister pričakuje, da bo na današnjem vrhu koalicije premier poročal o tem, kaj so se dogovorili v Bruslju, seznanili se bodo tudi z zadnjim stanjem, glede na to pa bodo sprejeli nadaljnje usmeritve.
Ukrepi Slovenije bodo odvisni od implementacije dogovora iz Bruslja. Če ne bodo učinkovali, bo pa morala Slovenija razmišljati, s katerimi ukrepi doseči zlasti varnost naših državljanov in tudi varnost migrantov, je poudaril minister.
Erjavec pozval k prenehanju zbiranja podpisov za referendumsko pobudo za dodatna pooblastila vojski
Po njegovem mnenju trenutno ni potreb za razglasitev izrednega stanja, obžaluje pa so začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo o dopolnitvi zakona o obrambi, ki daje možnost podelitve dodatnih pooblastil vojski.
»Ne gre za to, da bi vlada želela Slovensko vojsko uporabljati v kakšne politične namene, ampak gre za to, da povečujemo svoje kapacitete, glede na to da vemo, da policijske sile ne zadoščajo taki količini migrantov«, je pojasnil Erjavec in pobudnike zbiranja podpisov pozval, da prenehajo zbirati podpise.
Ob tem je spomnil, da sprememba zakona potrebuje dvotretjinsko podporo, prav tako je takšna podpora nato potrebna še za podelitev pooblastil, tako da »zloraba Slovenske vojske v politične namene ni mogoča«. Bi pa ta pooblastila po Erjavčevem mnenju pripomogla k temu, da bi lažje obvladovali to zelo pereč položaj.
