Tiskane izdaje
Na to funcijo ga je vlada imenovala dvakrat, in sicer julija 2010 in maja 2013. V utemeljitvi svoje odločitve je Đorđević navedel, da če »nisem primeren kandidat za sodnika ESČP, tudi nadomestni sodnik ESČP ne morem biti.«
S potekom kandidacijskega postopka za sodnika ESČP iz naše države, ki se je z odločitvijo državnega zbora končal v sredo, je Đorđević seznanil tudi posvetovalni odbor Sveta Evrope in parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Parlamentarna skupščina bo predvidoma januarja prihodnje leto odločila, kdo izmed treh kandidatov, ki so dobili v državnem zboru zadostno podporo, bo na mestu dosedanjeg sodnika ESČP iz naše države zamenjal dr. Boštjana M. Zupančiča, ki je v Strasbourgu služboval sedemnajst let.
Kandidati so vrhovna sodnica mag. Nina Betetto, profesor na novogoriški pravni fakulteti dr. Marko Bošnjak ter profesorica na pravni fakulteti univerze v Gentu dr. Nina Peršak. Brez poslanske podpore pa je ostal predavatelj na harvardski univerzi ddr. Klemen Jaklič, katerega kandidaturo je sicer izrecno podprl tudi Boštjan M. Zupančič, med parlamenatrnimi strankami pa SDS in NSi.
Ker predsednik republike Borut Pahor Miodraga Đorđevića ni uvrstil na listo kandidatov, ki jo je posredoval državnemu zboru v izvolitev, čeprav je vrhovni sodnik imel podporo tako vlade kot sodnega sveta, se je Đorđević s posebno izjavo obrnil na poslance državnega zbora.
V njej je Pahorju očital, da je v postopku izbire kandidatov za evropskega sodnika ravnal v nasprotju s pravili postopka, pristrano, diskriminatorno in politično orientirano, čeprav gre za strokovno funkcijo.
Ad hoc sodnik je sicer sodnik, ki ga imenuje vlada, če nacionalni sodnik ESČP ne zaseda iz različnih razlogov. Ti so lahko nezmožnost, umik ali izločitev iz posameznega postopka.
