Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes bodo vrhovni sodniki na občni seji odločali o zahtevi odvetnika Francija Matoza, odvetnika Janeza Janše v zadevi Patria, da se iz odločanja v tem primeru zaradi domneve pristranskosti izloči predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Občna seja na to temo bi sicer morala biti že 18. julija, vendar je bila nesklepčna, zato jo je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto sklicala za danes.
Franci Matoz, ki se je z zahtevo po izločitvi Masleše z več vlogami obrnil na vrhovno sodišče, je prepričan, da je predsednik vrhovnega sodišča v govoru, ki ga je imel na letošnjih dnevih slovenskega sodstva 6. junija, izrazil negativen, sovražen odnos do obsojenega Janeza Janše. Matoz ocenjuje, da je iz vsebine govora »na ravni gotovosti« razvidno, da ima Masleša negativen odnos do Janše, zato je izpolnjen subjektivni kriterij za njegovo izločitev. Prav tako pa naj bi bil jasen tudi objektivni kriterij, saj da je Masleša v času, ko vrhovno sodišče še ni odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti, ustvaril občutek pristranskosti. Zato meni, da v tej kazenski zadevi predsednik vrhovnega sodišča ne sme odločati o nobenem vprašanju.
V izjavi, ki jo je Branko Masleša naslovil na občno sejo, pojasnjuje, da se je v govoru odzval »na nenehne in vse hujše, kar že neznosne napade in pritiske na slovenske sodnike in sodstvo. To sem storil zato, ker sem ocenil, da je to nujno, saj se na tovrstne diskvalifikacije razen sodnega sveta ni odzval nihče. Zaskrbljujočo in nesprejemljivo pojavnost, ki je spremljala pravnomočno sodbo zoper Janeza Janšo in ostale, sem izpostavil kot enega od ilustrativnih primerov takih praks. Svoj pogled sem izrazil tudi z navedbami, da so sodišča človekova stvaritev in zato niso imuna pred napakami ter da so odpravljanju teh napak namenjena pravna sredstva, ki so edina prava pot za izpodbijanje sodnih odločb, pri čemer sem tudi določno povedal, da se ne spuščam v ocenjevanje pravilnosti in zakonitosti te pravnomočne sodbe. Sodstvo ima v družbi pomembno, posebno funkcijo in mora zato uživati zaupanje javnosti, če naj bo uspešno pri izvrševanju svojih dolžnosti. Tako zaupanje pa je nujno zaščititi pred destruktivnimi napadi brez realne osnove predvsem zato, ker kritizirani sodniki sami zaradi obveze molčečnosti ne smejo odgovarjati na kritike. Besede o tem, da bi dopuščanje ustrahovanja, žaljenja in poniževanja sodišč vodilo v razgradnjo države in pravosodnega sistema, pa v sedanjih razmerah samo pridobivajo na teži,« je prepričan Masleša.
Meni, da vsebina govora ni bila takšna, da bi utemeljevala njegovo izločitev iz postopka, hkrati pa je dejstvo, da se odločanje v tej zadevi že kar enači z njim.
