Vsi za pokojninsko reformo, a ne vedo, kakšno

Ljubljana – Slovenija bo v prihajajočih letih zaradi staranja prebivalstva pred čedalje večjim izzivom, kako zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Kako z reformo naprej, bo eno prvih vprašanj za prihajajočo vlado, kar priznavajo vse stranke.

Reformo, ki jo je pripravila vlada Boruta Pahorja, so na superreferendumu poleti ustavili sindikati, še pred tem pa so se ji v parlamentu postavile nasproti SDS, SNS in Desus. Glasovanje je prestala s pomočjo opozicijske SLS. Ključna točka nasprotovanja sindikatov je bila višja starostna meja za upokojitev, ki bi jo z reformo postopoma višali na 65 let. Nekaj strank nekdanje koalicije takšen dvig upokojitvene starosti podpira še zdaj, recimo Zares in LDS pa tudi SLS. Druge možnosti so le »splošno nižanje pokojnin ali večja obremenitev že tako nekonkurenčnega gospodarstva«, menijo v stranki. V SD pravijo, da si bodo »tudi v prihodnje prizadevali za doseganje upokojitvene starosti, ki je običajna v razvitih državah«.

Nove stranke niso proti

Niti med strankami, ki bi se šele rade prebile v parlament, ni nobena proti pokojninski reformi. V Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića pravijo, da je reforma – ob širokem konsenzu in socialnem dialogu – nujna. Državljanska lista Gregorja Viranta bi delodajalce in delojemalce z različnimi instrumenti spodbudila, da bi prostovoljno podaljševali delovno razmerje. Za SMS – Zelene je dvig starostne meje sprejemljiv, a skupaj s strukturnimi ukrepi, kot so prilagojena delovna mesta. V stranki TRS, ki jo vodi Matjaž Hanžek, bi prej povečali zaposlovanje in uredili dosledno plačevanje prispevkov. V NSi so za več zaposlenih in tudi za višjo upokojitveno starost.

V SDS so predlagani reformi na referednumu nasprotovali. Tudi zdaj pravijo, da zviševanje upokojitvene starosti ni edini način za zagotavljanje finančne vzdržnosti pokojninskega sistema. »Podaljševanje delovne dobe da, vendar selektivno.« Po kakšnih merilih, še vedno niso pojasnili. SNS zagovarja stališče, da bi moralo biti merilo za upokojitev zgolj dopolnjena delovna doba 40 let. V Desusu, kjer so pomagali ustaviti predlagano reformo, so tudi zdaj proti višji starosti: »Ne, smo za 40 let delovne dobe kot pogoj za pridobitev polne pokojnine.«

Nezaželeni partner?

Stranka upokojencev se je doslej pokazala kot največji nasprotnik pokojninske reforme. Ni nasprotovala le tej, tudi ob vstopu v vlado Janeza Janše je Desus za upokojence zahteval boljšo formulo usklajevanja rasti pokojnin s plačami, kar je v blagajni povzročilo dodatno izgubo. Je zaradi tega nezaželeni partner v prihajajoči koaliciji? »To nas sploh ne zanima, mi gremo v koalicijo zato, da uresničimo svoj program,« odgovarja predsednik stranke Karl Erjavec, ki verjame, da bo uspeh Desusa na volitvah tako velik, da brez njih ne bo mogoče postaviti nobene »resne« koalicije.

Kako naprej?

Velika večina strokovnjakov za pokojninske sisteme je na referendumu »padlo« reformo podprla. Tudi zdaj nekateri menijo, da se ji ne da izogniti. A kakšna bo? Igor Guardiancich, raziskovalec na evropskem univerzitetnem inštitutu Maksa Webra v Firencah pravi, da je neizbežna parametrična reforma (to pomeni zaostrovanje starostnih in drugih zakonskih pogojev za upokojitev). »Če nočemo vsi pristati na minimalni pokojnini v prihodnjih desetletjih, je treba starost ob upokojitvi prilagoditi pričakovani življenjski dobi. Seveda pa obstaja možnost, da se določene kategorije delavcev oprostijo daljšega dela.« Guardincich pravi, da bi bilo pokojninsko reformo smiselno uvesti skupaj z reformo trga dela, recimo s spodbudami za zaposlovanje starejših delavcev.

Prodekan Pravne fakultete v Ljubljani Grega Strban pa opozarja, da obveznega pokojninskega zavarovanja ni mogoče razumeti zgolj kot javnofinančno breme. »Je najpomembnejši sistem zagotavljanja ustavno in mednarodno priznane temeljne človekove pravice do socialne varnosti v starosti. Zato je primerneje razmišljati o spremembah sedanjega sistema, tudi s prilagoditvijo upokojitvene starosti. Prav tako bi bilo primerno v celoti izenačiti pogoje za pridobitev in odmero starostne pokojnine za moške in ženske, kar je tudi cilj ureditve v EU.«