Vstajniki verjamejo v renesanso gibanja

V četrtek bo vstaja v prestolnici, povod zanjo pa je »kriminalno kadrovanje«. Na začetku oktobra se obeta prva nova stranka.

Objavljeno
01. september 2013 14.46
Shod za ohranitev javnega zdravstvenega sistema v Ljubljani 25. junija 2013.
Tanja Starič, Mario Belovič, notranja politika
Tanja Starič, Mario Belovič, notranja politika

Ljubljana – Čeprav je bil zadnji protest v Kopru slabo obiskan, vstajniške skupine napovedujejo nove shode. Naslednji bo v glavnem mestu 5. septembra. Povod je Gašpar Gašpar Mišič, vzrok pa »kriminalno kadrovanje v državnih podjetjih«, pravi Uroš Lubej.

Po nekajmesečnem vstajniškem zatišju se, kot kaže, tudi na ulici napoveduje vroča jesen. V četrtek naj bi tako Ljubljano zasedli protestniki, ki jih je sklicalo gibanje Vseslovenska ljudska vstaja, glavni motor protestov pod vlado Janeza Janše. Tokratna akcija je reakcija na »milo rečeno sporno in netransparentno kadrovanje te vlade«.

»Za začetek pričakujem manjšo udeležbo, nato pa bomo videli, kako bo šlo naprej. Vsako gibanje ima svoje valove, nedvomno bodo prišli tudi visoki,« napoveduje Lubej. Zahteve vstajnikov ostajajo enake: »Vztrajamo pri zahtevi, da ta vlada odstopi, prehodna pa naj v razumnem roku državo stabilno pripelje do predčasnih volitev.« Vstajniki izrecno poudarjajo, da tokrat ne gre samo za protest proti imenovanju Mišiča, temveč za protivladni shod »proti kriminalnemu kadrovanju v državnih podjetjih«.

Ob tem pripravljajo že nov shod; šesto vseslovensko vstajo, a datum še ni določen. Tokratni shod so že podprli v Odboru za pravično in solidarno družbo, Lubej pa računa na podporo tudi pri drugih aktivnih skupinah, kot so gibanje Trs, Koordinacijski odbor kulture Slovenije (Koks), Društvo pisateljev Slovenije in Iniciativa za demokratični socializem.

Drobljenje na vrsto majhnih strank ni smiselno

»Imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča v Luko Koper ni edini vzrok za protest,« se strinja Božidar Flajšman iz Odbora za pravično in solidarno družbo, v katerem končujejo pripravo programskih dokumentov za ustanovitev prve nove stranke, ki bo izšla iz vstajniškega gibanja. Potrebnih 200 podpisov so že zbrali, po Flajšmanovih besedah je namreč zanimanje veliko.

Med ljudmi, ki se pridružujejo Solidarnosti, so novi pa tudi v politiki že znani obrazi, a o imenih za zdaj ne govorijo. Pogovori o tem, kdo bo stranko vodil, namreč še tečejo. Solidarnost nastaja po nasprotni poti, kot je pred leti Jankovićeva Pozitivna Slovenija, ki se je v rekordno kratkem času zbrala okrog enega močnega voditelja, pravi Flajšman, vodstvo bodo torej izbrali, ki bodo temelji stranke že postavljeni.

Iz vstajniškega gibanja je sicer nastala vrsta iniciativ, v Solidarnosti pa jih bodo poskušali povezati, saj menijo, da drobljenje na celo vrsto majhnih strank ni smiselno. »Pogovori o tem, da bi stopili skupaj, še tečejo,« dodaja Flajšman.

Dovolj neumnosti!

Tudi v Solidarnosti v prvi fazi novega vala protestov ne napovedujejo množične udeležbe, vendar so prepričani, da bodo ukrepi vlade, zlasti finančnega ministra Uroša Čuferja, lahko ljudi znova pognali na ulice. Pozimi, v času prejšnje vlade, so bile vstaje tako velike, ker je bil »Janša odličen motivator« protestov, priznavajo. Po menjavi vlade so se protesti končali. Toda v Solidarnosti so prepričani, da vstajništvo še ni zamrlo in da bodo ljudje prej ali slej znova javno manifestirali, da »je bilo dovolj neumnosti«.

Nova stranka bo predvidoma nastala na začetku oktobra.