Tiskane izdaje
Predstavniki civilne iniciative Vstala Primorska so izrazili razočaranje nad poslanci SD in Desusa, ki so očitno požrli svoje obljube »za kdo ve kakšne ugodnosti«. Predsednik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar je spomnil, da je bil ključni vzrok za julijski upor delavcev dokument, ki je prikazoval načrte vlade s privatizacijo pristanišča. »Po uporu smo se sestali s premierom in ocenili ta sestanek kot dober korak naprej. Zahtevali smo, da se razširi koncesijsko območje pristanišča v skladu z več kot pet let veljavnim prostorskim načrtom, a se to ne uresniči. Luka zaradi množice tovornjakov zahteva nove vhode, vendar se ne premakne. Nasprotovali smo pristaniški upravi, ker se ta model po Evropi kaže kot slab, naš je veliko uspešnejši; da ne bo prekinjala koncesije Luki Koper, da ne bo ustanavljala logističnega holdinga in da bo čim prej začela graditi drugi tir. Vendar od premiera nismo dobili obljubljenih odgovorov,« je pojasnil Slosar in napovedal možnost ponovnih javnih protestov.
»Če bi drugi tir gradili po modelu javno-zasebnega partnerstva, bi izčrpavali proračun, saj bi v 25 letih morali zanj nameniti dve milijardi evrov. To bi bila premetena oblika črpanja državnih sredstev, ki bi ga opravili lobiji. Sploh pa je obljuba ministra, da bo odstopil, če prihodnje leto ne začnemo graditi tira, mizerna, saj hoče svojo veljavo enačiti z drugim tirom. Tega bi morali začeti graditi včeraj,« je zatrdil predsednik sindikata žerjavistov Mladen Jovičić.
Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije Damjan Volf pa je opozoril na neresnost koalicije pri drugem tiru, saj ga sploh ni uvrstila v koalicijsko pogodbo, medtem ko je konkretno navedla bistveno manj pomemben izvlečni tir, ki bo zgolj eden od razbremenilnih tirov, kakršnih je na vseh železniških postajah na pretek. »Medtem ko bi država že lahko prejela 159 milijonov evrov iz nacionalne ovojnice, preostanek pa iz skupnih kohezijskih sredstev, bo projekt prihodnja leta konkuriral za drobtinice preostalih kohezijskih sredstev. Vlada je glavnino sredstev zamudila ali pa jih namenila za druge projekte, ki niso prednostni in so finančno predimenzionirani (kot postaja Pragersko ali izvlečni tir Koper).«
Razpis za dodatno
Andreja Kodrin iz kabineta komisarke Violete Bulc je za Delo pojasnila, da je bil strateški infrastrukturi in železniškim projektom namenjen predvsem instrument CEF (2014–2020), večina denarja pa je bila razdeljena že v prvem razpisu, ki se je končal leta 2015. In ker Slovenija zaradi pomanjkljivo pripravljenega projekta ni dobila denarja za drugi tir, je šel za druge projekte.
»Slovenija je po eni strani podpisala zavezo, da bo gradila železniške koridorje TEN-T in drugi tir, po drugi strani pa si je leta 2014 izpogajala samo 159,79 milijona evrov za gradnjo teh koridorjev do leta 2020. V primeru neizkoriščenih nacionalnih ovojnic drugih kohezijskih držav bo po vmesni reviziji sklada CEF v letu 2017 ta denar predvidoma leta 2018 na voljo vsem članicam. Namenjen bo tudi takim projektom, kot je drugi tir, vendar bo konkurenca za sredstva spet velika, ker se bodo lahko prijavili projekti iz vseh držav,« je pojasnila Andreja Kodrin. Razpis za dodatno milijardo sklada CEF bo objavljen 28. oktobra, odprt bo eno leto, vendar bo namenjen predvsem tistim, ki bodo šli v javno-zasebna partnerstva, kjer bodo deležni poroštev iz sklada EFSI za najem bančnih kreditov. Niti z ministrstva za infrastrukturo niso jasno odgovorili, kdaj, na katerem mehanizmu in koliko sredstev bi lahko pričakovali. Zato je povsem nerealno napovedati, da bo minister prihodnje leto dobil določeno vsoto, sklenil finančno konstrukcijo (z zasebnikom), objavil razpis, izbral izvajalca in začel gradnjo.
