Wolfgang Schüssel: Svet je bistveno bolj raznolik, a tudi bolj zapleten

Spremembe, ki jih Srednja Evropa doživlja v zadnjem času, so po mnenju nekdanjega avstrijskega kanclerja odsev policentričnega sveta, v katerem živimo in v katerem Zahod ni več edini ideal. Slovenijo še vedno dojema kot najuspešnejšo izmed novih članic EU.

Konec tedna bo slovenska država obeležila 25. obletnico samostojnosti. V ta namen je pred dnevi v Ljubljani potekala mednarodna konferenca z naslovom Slovenija in Srednja Evropa 25 let kasneje, ki sta jo organizirala gibanje Fokus 2031 in center Wilfrieda Martensa za evropske študije. Na njej je nastopilo več uglednih gostov, tudi Wolfgang Schüssel, avstrijski kancler v letih 2000–2007, ki je v intervjuju za Delo komentiral razvoj regije po padcu železne zaveze. Dotaknil se je tudi aktualnih vprašanj, povezanih s prihodnostjo evropskega projekta.

Kaj je pred 25 leti najbolj definiralo srednjeevropski prostor? Je bil to občutek skupne identitete in usode?

Raje bi rekel, da so države imele skupen odnos do Evrope, do Zahoda, da bi postale neodvisne, tržno orientirane, odprte, raznolike, pluralistične, demokratične. Ne gre toliko za identiteto. Slovenci so želeli postati samostojen narod, enako je veljajo za Hrvate, Bosance, Madžare, Čehe, Slovake, Poljake, Romune, Bolgare ... Evropske aspiracije so bile skupne in mislim, da se to ni spremenilo. Mnogi od teh narodov so prvič v svoji zgodovini dobili priložnost, da postanejo neodvisni. To je bilo fantastično. Slovenci nikoli prej niso imeli te priložnosti.

Kaj pa odnos do Zahoda, koliko se je ta spremenil?

Časi so bili popolnoma drugačni. Po razpadu Sovjetske zveze je Francis Fukuyama zapisal znano tezo o koncu zgodovine in o zmagi Zahoda, tržne ekonomije v hladni vojni. Zahod je imel jasno identiteto. Toda mislim, da je ta občutek sedaj izginil. Imamo bistveno bolj pluralističen, policentričen svet. Nimamo samo enega modela tržne ekonomije, ampak več različnih. Enako velja za demokracije. Svet je torej bistveno bolj raznolik, kar niti ni slaba stvar. Je pa zato bistveno bolj zapleten.

Srednja Evropa je v političnem smislu drugačna kot pred četrt stoletja. Bi rekli, da so nekdanje komunistične države v tem času postale delujoče demokracije?

Še vedno zelo močno verjamem v modrost ljudi. Nisem mnenja, da bi morali vedno iskati krivce, razlikovati med dobrimi in slabimi ljudmi, prikazovati svet, kot da je črno-bel. Mislim, da so se vse te države kar dobro razvile. Če vzamete ekonomski vidik, njihov BDP je na začetku znašal 40 odstotkov evropskega povprečja, petnajst let kasneje se je dvignil na 60 odstotkov. Danes znaša 71 odstotkov. Če pogledate političen razvoj: seveda so bili vzponi in padci, toda to je normalno v demokracijah. Dobro je, da včasih obstajajo boji in žolčne razprave. To je način, kako demokracija funkcionira. Ključna razlika z avtokratskimi sistemi je, da se stvari v demokracijah lahko spreminjajo. Če imate diktatorja, ga lahko odstavite le z revoltom. Toda v demokracijah se vlade menjajo. Na oblast pridejo slabše ali boljše, ampak napake se vedno da popraviti.

Ne glede na to obstaja strah pred naraščanjem avtoritarnosti.

Star sem 70 let, toliko kot avstrijska republika. Ko sem začel svojo kariero, smo v parlamentu imeli eno žensko poslanko. Danes jih je tam okoli tretjina. Bil sem prvi predsednik vlade, ki je imel ministrsko ekipo sestavljeno iz enakega števila moških in žensk. Če se vrnemo nazaj 30 let, je bila homoseksualnost v Avstriji še vedno kriminalizirana. Vse to kaže, kako se še vedno učimo. Vedno boste [v družbi] imeli liberalna in konservativna nagnjenja. Toda mislim, da se svet in Evropa pomikata v pravo smer.

Se vam zdi, da živimo v odločilnem trenutku zgodovine?

Seveda, nenehno. Zgodovina je vedno negotova. Svojo ministrsko kariero sem začel leta 1989, to je bil fantastičen moment, železna zavesa je padla, Avstrija je vložila prošnjo za članstvo v EU. Dve leti kasneje se je začela vojna na Balkanu in z njo težki časi. V enem letu smo morali pomagati 80.000 beguncem. Enako se je zgodilo lani. Vsi so govorili, kako še nikoli nismo doživeli kaj takega. Imeli smo iraško vojno, finančno krizo, enajsti september. Živimo v časih, ki prinašajo izzive. Ne gre za najhujšo krizo, imeli smo prvo, drugo svetovno vojno, v katerih je umrlo na desetine milijonov ljudi. Danes imamo v Evropi mir. Res je, finančna kriza je Slovenijo stala veliko, nekateri ljudje imajo težave s preživetjem. Rastemo počasneje, kot smo upali, nekateri ekonomski problemi ostajajo nerešeni. Reformna mentaliteta, ki je bila v Sloveniji v preteklosti močna, predvsem v reformno orientiranih strankah, je nekoliko zastala, a se lahko obnovi, o tem ni nobenega dvoma. V Sloveniji in na Hrvaškem je zelo veliko kvalificiranih ljudi, zato nisem pesimist.

Na konferenci ste imeli priložnost poslušati slovenskega predsednika Boruta Pahorja in njegovo opozorilo o novem razvrščanju držav znotraj EU. Ali se strinjate z njegovo oceno?

Skrbi ga možnost ustvarjanja evropskega jedra okoli starih članic EU, sprašuje se, kam bi Slovenija v tem primeru padla. Tudi če Britanci ostanejo znotraj, se bodo razprave o tem nadaljevale. Evropa je projekt v nastajanju, upamo, da v pozitivnem smislu. Če pogledate finančno krizo, sedaj imamo bančno unijo, reševalni mehanizem ERM, težak več kot 500 milijard evrov, razvijamo energetsko unijo, radi bi dokončali skupni trg. Britanci se bodo odločili, ali še vedno hočejo biti del tega. Mislim, da bi države, kot sta Slovenija in Avstrija morali ostati znotraj EU ne glede na to, kako bo potekala nadaljnja politična integracija. Pogodbe so precej jasne. Nihče vas ne more izključiti iz Unije, ste del evrskega območja in schengna.

Bi večja politična integracija, korak v smeri federativne ureditve, zmanjšal pritisk na EU? Bi bila Avstrija pripravljena na tak korak?

Evropska unija bo vedno nekaj posebnega, ni ohlapna konfederacija, ampak je nekaj vmes. Nobenega dvoma ni, da bi morali nekatere stvari izboljšati. Naslednji korak bi moral biti bistveno bolj koherentna zunanja in varnostna politika, kajti to je res pomembno in upam, da sta tako Avstrija in Slovenija pripravljeni na to. Resnični izzivi prihajajo od zunaj: teroristične grožnje, finančne krize, pandemije ... Nobena država ne more sama opraviti z njimi, ampak skupaj smo močnejši. Potrebujemo torej več politične integracije na specifičnih področjih, kjer sodelovanje prinaša dodano vrednost. Ostale stvari, kot so omejitve hitrosti v mestih, ureditve na področju izobraževanja ali pa ženske kvote, pa lahko ostanejo v pristojnosti nacionalnih ali regionalnih oblasti. Toda o tistih zares pomembnih stvareh pa bi se morali odločati skupaj.

V primeru, da britanski volivci podprejo izstop iz Unije, kako bi se morala Evropa odzvati?

Malo samokritike vedno koristi. Vprašati se moramo, ali smo naredili napake, ali bi morali biti bolj osredotočeni na poudarjanje pozitivnega sporočila EU. Mislim, da premalo politikov in medijev govori o potrebi po sodelovanju, o dobrih sosedskih odnosih, miru in stabilnosti. Vse te stvari so videti samoumevne, toda niso. Hkrati bi morali okrepiti evropsko jedro, ne periferijo. V schengenskem sistemu velja, da periferija ščiti jedro. V območju evra je obratno: jedro ščiti ekonomsko manj razvito periferijo. Toda o teh stvareh, o podlagi za naše sodelovanje, ne govorimo.

Avstrija je očitno del evropskega jedra. Kaj pa Slovenija?

Ravno tako. Slovenija je svetel primer, v ekonomskem in političnem smislu ste še vedno najbolj razvita nova članica. O tem, kje boste, se boste morali odločiti sami. Toda v vašem interesu je, da ste v centru.