Tiskane izdaje
Ljubljana - Najslabše plačani v javnem sektorju, pri katerih so ugotovili anomalije, bi morali - po decembra sklenjenem sporazumu med vlado in sindikati - s 1. julijem dobiti višje plače. A je vtis, da se pogajanja, kdo je upravičen do povišanja in za koliko, ne bodo končala še prav kmalu. Še slabše pa kaže pri vrednotenju delovnih mest, primerljivih z zdravniškimi.
Predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade bodo v ponedeljek spet sedli za mizo in se pogovarjali o odpravi anomalij v plačnem sistemu, za kar je, po zavezah v sporazumu, predvidenih 70 milijonov evrov. Zaposlenim na delovnih mestih, kjer bodo prepoznali anomalije, se lahko dohodek poviša do tri plačne razrede. Tisti do 26. plačnega razreda bi povišek dobili julija, drugi oktobra.
»Odprava anomalij bi morala biti vezana na izrazite motnje v sistemu, a se s tem ne ukvarja. Bistvo teh pogajanj je izboljšanje plač niže ovrednotenim delovnim mestom, ki jih je večina v skupini J, kot so hišniki, poslovni sekretarji, računovodje. Problem pa je, da se znotraj tega rešujeta še dve stvari: lani so med tiste, pri katerih se anomalije odpravljajo, umestili tudi pooblaščene uradne osebe, pri čemer so nekatera njihova delovna mesta tudi za zaposlene z univerzitetno izobrazbo. Torej so tam, kjer so, denimo, učitelji, hkrati pa učiteljev ni med tistimi, kjer se odpravljajo anomalije,« je opozoril Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata Sviz in vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja. Delež sredstev za najslabše plačane je manjši od sprva predvidenega na račun pooblaščenih uradnih oseb. »V izobraževanju sta, po drugi strani, za odpravo anomalij samo dve delovni mesti, pomočnica vzgojiteljice in laborant, v znanosti pa nobeno. Delitev denarja je neuravnotežena in to povzroča vlada s svojo naklonjenostjo do določenih področij. Trdim, da je ta vlada v resnici sovražna do izobraževanja oziroma ne razume pomena izobraževanja in znanosti,« je prepričan Štrukelj.
Pogajanja bi morali končati vsaj do 10. junija, vlada upa, da še ta mesec. »Imamo nekaj težav, komu kaj, ampak to ne bi smelo biti ovira, da ne bi dosegli cilja v roku. Velik del je na sindikalni strani, da se dogovorimo,« je dejal Štrukelj. Eden od pomislekov je, da tisti, ki jim do minimalne plače zdaj primakne država, zvišanja niti ne bodo zaznali.
Zadeve se lahko precej zapletejo zlasti med policisti in vojaki - z aneksom h kolektivni pogodbi za državno upravo bi vlada izenačila uniformirane poklice. Za policiste, ki so si poseben status priborili z lansko stavko, je to nesprejemljivo. Prepričani so, da so njihova pooblastila in odgovornosti neprimerljivi z drugimi. Predvidene ureditve delovnih mest policistov so po besedah vodje Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča celo ponižujoče. Marjan Lah iz sindikata ministrstva za obrambo pa meni, da bi razlikovanje med policisti in vojaki pomenilo razpad enotnega plačnega sistema.
Kdo je primerljiv z zdravniki?
To pa ni edina fronta, ki jo ima vlada odprto s sindikati javnega sektorja. Zaradi dogovora, ki ga je sklenila s Fidesom, mora prevrednotiti tudi delovna mesta, ki so primerljiva z zdravniškimi. Pogovori se še niso začeli, izhodišča, ki jih je poslala za pogajanja, pa so za Sviz popolnoma nesprejemljiva. »Vlada želi arbitrarno določati, kdo bi se lahko primerjal z zdravniki, čeprav imamo na njihovo nesrečo že od leta 2002 postavljena razmerja,« je komentiral Štrukelj. »Perverzno« se mu zdi, da bi pogajanja potekala na centralni ravni, in vztraja, da se mora, tako kot so se zdravniki, pogovarjati o aneksu k poklicni pogodbi vsaka skupina posebej.
