Z višjim DDV nad časopis in revije

Priliv v proračun bi znašal le nekaj milijonov evrov in ne imel realnega učinka, mediji pa so že na robu eksistence.

Objavljeno
21. september 2012 21.33
Klara Škrinjar, notranja politika, Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Klara Škrinjar, notranja politika, Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – »Da, ministri v vladi Janeza Janše so se med proračunsko razpravo pogovarjali tudi o višji stopnji davka na dodano vrednost za časopisno dejavnost,« nam je danes potrdil državni sekretar v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič. Tak ukrep, zvišanje DDV iz 8,5 na 20 odstotkov, pa bi bil veliko presenečenje, saj je njegova finančna korist minimalna, za časopise pa bi to lahko predstavljal začetek njihovega konca.

Po besedah Rožiča vlada pri različnih dejavnostih, za katere zdaj v Sloveniji velja znižana 8,5-odstotna stopnja DDV, primerja stopnje obdavčitve v tujini; in tako je primerjala tudi obrementive z DDV na medijskem trgu.

Nobena ustanova v državi pa ne more povedati, koliko davka na dodano vrednost se v državni proračun steka prav prek časopisov in periodičnih publikacij – tudi vlada takih podatkov nima. Pomagali smo si v domači hiši: v 1,30 evrih, kolikor v petek in soboto stane izvod Dela, je pri znižani stopnji 10 centov davka. Obdavčitev s splošno stopnjo bi ga zvišala na 22 centov, Delo pa bi v državno blagajno dodatno plačalo slabe tri milijone evrov. V težkih gospodarskih okoliščinah podražitve časopisov ni mogoče prenesti na kupce, dodatni dohodek za državni proračun pa je majhen. Lani je davčna uprava zbrala 2,16 milijarde evrov te dajatve.

Za medije pristojno kulturno ministrstvo nas je, češ da s takšnimi namerami vlade ni seznanjeno, preusmerilo na finančno ministrstvo, kjer nam je minister Janez Šušteršič dejal le, da so se ministri v četrtek pogovarjali o različnih možnih rešitvah na davčnem področju, a o podrobnostih ni želel govoriti: »Če bomo kakšna zvišanja predlagali, bomo gotovo povedali tudi finančno oceno, kaj naj bi to prineslo za državni proračun.«

Nenavadni ukrepi

»Da bi tudi v času recesije in varčevalnih ukrepov, katera od držav v Evropi, ne le v Evropski uniji, šla v to smer, mi ni znano. Če bi Slovenija to storila, bi s tem pokazala izjemno nenavaden način razmišljanja, ne glede na gospodarsko krizo in iskanje dodatnih sredstev,« meni poznavalec medijev dr. Marko Milosavljević. Pravi, da je vendarle treba pretehtati med koristmi in škodami – zaradi višjega DDV priliv v proračun ne bi imel realnega učinka, mediji pa so že tako ali tako na robu eksistence.

»Če to drži, naj vlada in koalicijske stranke tak predlog takoj umaknejo,« so danes sporočili v Društvu novinarjev Slovenije. Dvig DDV za časopise in revije bi bil nov hud, morda tudi zadnji udarec panogi, poudarjajo v Društvu novinarjev Slovenije, saj so se v zadnjih letih ob splošni krizi spopada še s sesutjem oglasnega trga, spreminjanjem bralnih navad in drugimi strukturnimi izzivi. »Namesto, da bi vlada razmislila o znižanju stopnje DDV, se je – očitno tudi zaradi političnih ali celo ideoloških motivov – odločila za nov napad na tiskane medije, le da tokrat nanje ne pritiska (le) z umikanjem oglasov, imenovanji poslušnih urednikov ali »najemanjem« posameznih medijev pri zasebnih lastnikih, ampak s »sistemskim« ukrepom, ki lahko zaduši celotno panogo,« še menijo v DNS ter dodajo, da gre za cinizem, viden že pri odločitvi o znižanju obveznega prispevka za RTV Slovenija. »Gre za nadaljevanje politike podrejanja in utišanja medijev, a z drugimi, veliko bolj učinkovitimi sredstvi, zavitimi v celofan varčevanja, o čemer bomo obvestili tudi mednarodne institucije,« še sporočajo iz stanovskega društva.