Za uradniške plače dodatnih 170 milijonov evrov

Ljubljana - Država je izgubila sodni spor glede odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij uradnikom državnih organov, poroča Radio Slovenija.

Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča, ki jo je država izpodbijala. Zdaj je pričakovati, da bo ta pravica pripadla vsem javnim uslužbencem, kar bi državo stalo 170 milijonov evrov.

Informacijo, da je država izgubila spor na vrhovnem sodišču, je za Radio Slovenija potrdil minister za notranje zadeve Gregor Virant. Podrobnosti sodbe še niso znane, Virant pa pričakuje, da bodo »tisti, ki so za sklenitev spornega aneksa leta 2010 odgovorni, predlagali, kaj storiti«. Ministrica za to področje je bila sicer takrat Irma Pavlinič Krebs.

Višje delovno in socialno sodišče je namreč odločilo v prid Sindikata državnih organov Slovenije, ki je tožbo vložil v imenu državnih uradnikov, sodba pa je zdaj dokončna. Država tako mora okoli 20 odstotkom zaposlenih v javnem sektorju za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 izplačati tretjo četrtino plačnih nesorazmerij skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Realizacija sodbe bo državo stala okoli 35 milijonov evrov.

Na višjem sodišču je sicer spor dobil tudi Sindikat vojakov Slovenije, tudi to sodbo pa vlada izpodbija z izrednim pravnim sredstvom - revizijo. Poleg tega na sodišču čaka še nekaj 100 individualnih tožb, še poroča Radio Slovenija.

Čeprav sodbe veljajo le za posamezne skupine javnih uslužbencev, ostaja odprto, da bi - kot v primeru izplačila lanskih regresov - država to uredila za ves javni sektor. Sodba bi se namreč lahko štela kot neke vrste vzorčna sodba, ki bi obveljala v vseh podobnih zahtevkih. Izplačilo tretje četrtine za omenjeno obdobje pa bi za ves javni sektor znašalo približno 170 milijonov evrov.

Virant je bil sicer še aprila prepričan, da ima vlada realne možnosti za zmago na vrhovnem sodišču, saj da je ministrica Krebsova s sindikati podpisala aneks h kolektivni pogodbi, s katerim so odložili izplačevanje. Ker ni šlo za zakon, je Virant ocenil, da lahko velja tudi retroaktivno.