Za vojsko bo malo več denarja

Ljubljana – Lani je država po dolgem času za obrambo namenila več kot odstotek BDP, vlada pa namerava proračun vsako leto povečati za 20 do 30 milijonov evrov, je poslancem v odboru za obrambo sinoči napovedala obrambna ministrica Andreja Katič (SD).

Na ministrstvu, ko so pripravili strateški pregled obrambe, predvidevajo, da bi se moral proračun vsako leto povišati za od 30 do 45 milijonov. A po usklajevanju v vladi je obveljala manjša vsota, je povzela ministrica.

Na kritike iz opozicijske SDS celo o namernem uničevanju vojske zadnja leta, je Katičeva odgovorila, da so o proračunih odločali poslanci in vojski odvzeli več kot tretjino proračuna. Zadnji večji nakup patrij je bil pred desetletjem, pa še ta ni bil uspešen. Pri pripravah na nov nakup osemkolesnikov je Katičeva zaradi zapletov v preteklosti previdna. O premalem številu vojakov, ko je običajno razmerje, da je pod častnikom pet vojakov, pri nas pa le 2,8, so z ministrstva pojasnili, da je to deloma posledica majhne vojske, kjer so razmerja drugačna, a tudi pomanjkanja interesa za poklic vojaka, ker so plače zelo nizke. Katičeva pa je opozorila na to, da pa bo, če se bo država odločila za obvezno služenje vojaškega roka, kar je javno pred kratkim predlagal zunanji minister Karl Erjavec, častnikov še premalo.

Na kritiko predsednika odbora za obrambo Žana Mahniča (SDS), da celo v istih dokumentih navajajo več različnih datumov, do kdaj bo vojska imela dve srednji bataljonski skupini, je Katičeva pojasnila, da so dosegli dogovor v Natu o zamiku v prihodnje desetletje: prva bi morala nastati do leta 2022, druga do leta 2025, a bo treba priprave nujno začeti bistveno prej, ker bo vse skupaj finančno in kadrovsko zahtevno.

Da bi dosegli vse cilje v okviru Nata do leta 2032, bi, če bo kupljena nova oprema, samo zanjo potrebovali 1,5 milijarde evrov, je vlada zapisala v informaciji o pripravah ciljev v Natu, o katerih je včeraj tudi obvestila poslance. Cilji bodo potrjeni na junijskem vrhu zavezništva.