Ljubljana – Stranka Alenke Bratušek je v letu dni od ustanovitve doživela več udarcev, najhujšega sta ji zadala nekdanja poslanca te stranke Peter Vilfan in Jani Möderndorfer, ko sta zapustila poslansko skupino in stranko. Ima Zaab še prihodnost? Mnenja so različna, a optimizma ni veliko.
Stranko Zavezništvo Alenke Bratušek je na lanskih volitvah podprlo 38.293 oziroma 4,38 odstotka vseh udeleženih volivcev. Po izstopu vodje poslanske skupine Zaab Janka Möderndorferja se je stranka znašla pred ključnim vprašanjem, kako naprej. Zaab je po odhodu Vilfana in Möderndorferja izgubila pogoje za delovanje poslanske skupine, zdaj pa lahko v državnem zboru spremljamo razpletanje absurdne situacije, ko trije poslanci (to je pogoj za ustanovitev PS) skupine ne morejo formirati zaradi pravil.
Pred ukinitvijo?
Alenka Bratušek pravi, da bosta s preostalo poslanko Zaaba Mirjam Bon Klanjšček vztrajali in delo nadaljevali zaradi volivcev, ki so jim zaupali pred letom dni. Vzroke za razpad poslanske skupine je po njenem treba iskati med tistimi, ki so jih zapustili, kot glavni vzrok pa navaja osebne interese, ki so jih nekateri člani postavili pred interese stranke. »Čas bo pokazal, kako naprej. Če bo interes, ki ne bo zgolj osebni, bo šlo. Predvsem moramo biti iskreni med seboj,« odgovarja Bratuškova na vprašanje, ali se je Zaab znašla na robu propada.
Kongresa, ki je bil večkrat napovedan, a nato prestavljen, ni bilo, ker vsebine še niso pripravljene, pojasnjuje predsednica Zaaba. Zaradi zadnjih dogodkov ni niti jasno, kdaj bo izpeljan, ker zdaj vlaga vso energijo v ureditev razmer v državnem zboru.
Ljudje ne sledijo zgubam
Član sveta Zaaba Jerko Čehovin pravi, da je zgodbe konec. »Sveta stranke več kot pol leta ni bilo. Vse priložnosti, da bi stranko prebudili, so zamujene, ker je po takšnih napakah skoraj nemogoče sestaviti vse zgodbe. Stranka je talka osebnih ambicij predsednice, najbolj pa mi je žal številnih članov Zaaba, ki so odgovorni ljudje in so v projekt vložili veliko svoje energije. Še vedno menim, da Slovenija potrebuje socialno liberalno stranko, Zaab ima potencial, a to ni dovolj, ker ljudje, če povem neposredno, ne sledijo zgubam,« pravi Čehovin.
Drugi član sveta stranke Darko Jazbec je do Bratuškove manj kritičen. »Nobene panike ni, a skrbi obstajajo. Treba se je umiriti in se z Alenko Bratušek pogovoriti, kako naprej, ker če se bo z ukrepanjem predolgo odlašalo, bodo šle stvari svojo pot. Pogledati moramo, koliko je še žara med odbori lokalne mreže, ki smo jo kar dobro razvejali,« pravi Jazbec, ki je bil v predhodnem mandatu poslanec PS in kasneje, ko se je PS razklala na dvoje, med podporniki Bratuškove.
Za mnenja smo poskušali dobiti tudi podpredsednika stranke Roberta Goloba in Mašo Kociper ter predsednika sveta Romana Jakiča. Golob nam je na kratko sporočil, da se raje ne izpostavlja, ko to drugi počnejo z veseljem, pri drugih dveh pa je telefon zvonil v prazno.
Je Zaab dobil preveč denarja?
Čeprav je poslanska skupina razpadla, bo Zaab še dobivala redne mesečne dotacije, ki ji pripadajo kot najmanjši parlamentarni stranki. Od lanskih volitev vsak mesec dobijo 11.910 evrov, kar znese 142.920 evrov na leto. Razpad poslanske skupine jih bo finančno prizadel na drug način. Od Virantove reforme sistema financiranja strank lahko poslanske skupine pol denarja za strokovno pomoč poslancem nakažejo strankam. Poslancu za strokovno pomoč pripade 2079 evrov na mesec, 1040 lahko torej dobi stranka. Letos bi lahko poslanska skupina Zaab za pomoč štirim poslancem stranki nakazala slabih 50.000 evrov. Skoraj 40.000 evrov je vodja poslanske skupine Möderndorfer stranki, kot smo poročali aprila, s pogodbami odobril že prve mesece leta. Ker je iz poslanske skupine sredi leta izstopil Peter Vilfan, zdaj pa je povsem razpadla, se jim je letna vsota znižala in so bile v začetku leta že podpisane pogodbe za kakšnih 10.000 evrov previsoke. Podatke in pojasnila, ali bo Zaab morala denar celo vračati in v kolikšnem znesku, iz parlamenta še čakamo.