Tiskane izdaje
Ljubljana - Navidez absurdno je o ohranitvi začasne višje obdavčitve včeraj odločal vrh državnega zbora. Izglasovali so nujni postopek, da bi vladno novela Zujfa potrdili še decembra. Potem pa je predsednik Milan Brglez pojasnil, da to ne bo mogoče, ker je prvi na vrsti predlog Združene levice (ZL).
Nastale bodo težko popravljive posledice, če vladni ukrepi z novim letom ne bodo veljali, je generalni sekretar vlade Darko Krašovec vodjem poslanskih skupin pojasnil, zakaj predlaga bliskovito odločanje o vladnem predlogu. Vlada je ta teden predlagala popravek zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf), da bi še dve leti veljala 50 odstotna obdavčitev pri dravljanih, katerih letna osnova za dohodninski obdavčitev presega 70.907 evrov. S popravkom lestvice med drugim in tretjim razredom, meja bi se iz 18.960 povišala na 20.400 evrov, bi še rahlo razbremenila davčno breme slabše plačanim. Nujni postopek odločanja o vladnem predlogu so v kolegiju Milana Brgleza izglasovali predstavniki SMC, Desusa in SD.
Varčevanja ukinjena, višji davki ne
A vladni predlog zakona decembra, ko bo letos zadnja redna seja zbora, ne bo pred poslanci, je pozneje opozoril Brglez. Za nekaj ur je vlado v začetku tedna namreč prehitela ZL, ki je predlagala spremembo zakona o dohodnini. Kdor prvi pride ima prednost, je opozoril Brglez. Po predlogu ZL, sopodpisali so ga še nepovezani poslanci, bi četrti dohodninski razred uzakonili za vedno. Prihodnje leto bi država s tem, kot so v ZL povzeli izračun finančnega ministra Dušana Mramorja, zbrala dodatnih 16 milijonov evrov. S 50 namesto z 41 odstotki bo obdavčenih 3262 zavezancev ali 3,4 promila, so pojasnili, kaj predlagajo.
Koalicija jim je izglasovala skrajšan postopek, češ da gre za manj pomembno spremembo. Skrajšan postopek odločanja omogoča, da bo predlog ZL, če bo zanj večina, mogoče uzakoniti še ta mesec. Četrti dohodninski razred je bil kot začasen ukrep uveljavljen v času zadnje vlade Janeza Janše hkrati z vrsto varčevalnih ukrepov, tudi pri plačah in pokojninah. A omejitve rasti plač in pokojnin je večina poslancev ob sprejemanju proračunov za prihodnji dve leti že ukinila.
Mesec osamljen s Palestino
Brglez je včeraj opozoril, da lahko vlada vendarle poskusi svoje rešitve pri dohodnini uveljaviti v odboru za finance, ki se lahko odloči za združitev predlogov ZL in vlade v hibrid. Predsednica Urška Ban (SMC) je sejo odbora za finance, da bi to dosegli, za torek prihodnji teden že sklicala.
Na kolegiju pa je vodja poslanske skupine nepovezanih Bojan Dobovšek opozoril, da bi vlada morala začeti delati, ne pa da zamuja s predlogi zakonov in zaradi tega poslanci kar naprej odločajo po nujnih postopkih. Podoben zaplet kot ob dohodnini bo decembra še, ker vlada ni pravočasno predlagala ureditve dejavnosti dimnikarjev.
Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, ki mu priznanja Palestine zadnje mesece ni uspelo spraviti na dnevni red sej državnega zbora, je to včeraj poskusil za prihodnje leto. A ni bil najbolj uspešen. Iz vlade je generalni sekretar Krašovec vztrajal, da bo vlada to predlagala, ko se za to odloči še kakšna evropska država. Mesec je vztrajal, da je vlada skupno priznanje Palestine napovedovala še za letos, ker ga ni, pa je predlagal, naj v začetku prihodnjega leta Palestino priznamo sami.
Prepričal je le Matjaža Hana (SD).
