Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanec Zaresa Pavel Gantar bo kljub le delnemu soglasju sindikatov danes kolegiju državnega zbora predlagal, naj na izredno sejo 17. novembra uvrsti zakon o intervencijskih ukrepih za leto 2012. »To bi novi vladi dalo nekaj časa, da bi lahko začela delati, sicer bo imela zvezane roke,« je razlog pojasnil Gantar.
Vlada pa državnemu zboru predlaga, naj sprejme njeno različico intervencijskega zakona. Ta je ostrejša od vsebin, ki jih predlaga Gantar in o katerih se je zadnje dni pogajal s sindikati. Predsednik vlade Borut Pahor je poslance v pismu pozval k sprejetju vladne različice zakona, s katerim bi prihodnje leto zamrznili rast plač javnega sektorja, pokojnin in socialnih transferjev. Pahor pravi, da njegov zadnji poskus ni nezdružljiv z Gantarjevim. »Če ne bo velikih odstopanj, je bolje nekaj kot nič. Gantar predlaga samo uvrstitev zakona na dnevni red, dopušča pa modificiranje določb zakona tako, da bi se izognili referendumu,« še meni Pahor.
Gantar je pobudo vlade komentiral z besedami, da je »malo nenavadno, da Pahor predlaga sprejem intervencijskega zakona v neokrnjeni obliki, saj je že tako težko doseči soglasje«.
Gantarju je do včeraj uspelo dobiti soglasje vseh strank, tudi novih, da prihodnje leto, če bodo na oblasti, ne bodo dodatno enostransko posegale v plače. Soglasja nista dali SD in SDS, Desus in SNS pa sta že od začetka proti.
Kolegij državnega zbora, ki bo danes odločil, ali bo zakon sploh spustil na izredno sejo, mora za to zbrati dvetretjinsko večino.
»Brez intervencijskega zakona in brez zakona o javnih financah se nam lahko zgodi, da bo januarja že nekoliko prepozno za ukrepanje, kar lahko močno vpliva na potencialni gospodarski razvoj,« je včeraj opozoril minister za razvoj Mitja Gaspari. Slovenija namreč ta trenutek za proračun prihodnje leto nima nobenega veljavnega ukrepa, ki bi omogočal stabilizacijo javnih financ. »Intervencijski zakon bi dal prihodnji vladi toliko prostora, da bi razmeroma hitro lahko nadaljevala preostale ukrepe,« meni Gaspari.
Čez prvo stopnico?
Parlamentarne stranke zahtevajo soglasje socialnih partnerjev, sicer zakona – niti na kolegiju – ne bodo podprle, del sindikatov – Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije – pa zahteva zavezo, da ne bo dodatnih enostranskih posegov v plače, če zakon podprejo. Gantarju je do včeraj sicer uspelo dobiti zavezo nekaterih strank – tudi vseh novih –, da prihodnje leto tega ne bodo storile. Če bi se k temu zavezale vse stranke, je Gantar prepričan, da bi v prihodnjih dneh lahko dosegli soglasje s socialnimi partnerji. Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer nam je včeraj povedal, da se bodo o tem, ali zakon podpreti, odločili danes ob desetih.
Predsednik Konfederacije Branimir Štrukelj upa, da bo kolegij zakon podprl, zadovoljen je tudi z zavezo politike. »Verjamem, da beseda nekaj velja, če bodo požrli besedo, bi to pomenilo poziv, da se konflikt prenese na raven stavk in demonstracij,« svari Štrukelj. Druga skupina sindikatov, ki jo vodi Dušan Miščević, soglasja ni dala. »Stališča ne bomo spremenili,« nam je včeraj pojasnil Mišćević. Če bo predlog zakona uvrščen na dnevni red, bi se Gantar, še pred sejo matičnega delovnega telesa, ko bi lahko uveljavil svojo, milejšo različico zakona, srečal z Miščevićem lahko že v petek ali ponedeljek. Če tega soglasja ne bo, bo predlagal črtanje vseh členov zakona, razen tistega, ki tudi v letu 2012 za štiri odstotke znižuje plače funkcionarjev.
Brez omejitev ne bo šlo
Ekonomist Aleksandar Kešeljević s katedre za ekonomsko teorijo in politiko na ljubljanski ekonomski fakulteti meni, da je glede na neugodno dinamiko zadolževanja nujno treba sprejeti ukrepe. »Intervencijski ukrep bi privarčeval približno 300 milijonov evrov. Ker predstavljajo ti javnofinančni izdatki največji delež v proračunu, brez omejitev na teh področjih verjetno ne bomo mogli zapreti fiskalnih škarij.« Toda to bi bilo treba dopolniti z drugimi ukrepi, opozarja Kešeljević.
Sam predlaga kombinacijo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov: kot so zviševanje davkov, kar bi okrepilo družbeno zavest o tem, da so bremena krize bolj enakomerno razporejena; zniževanje javnofinančnih izdatkov; izboljšanje poslovanja podjetij v državni lasti in precej večji občutek za menedžiranje sprememb in iskanje skupnega jezika s socialnimi partnerji, ki ga sedanja vlada nedvomno nima.
300 milijonov evrov minusa
Če intervencijski zakon ne bo sprejet, se bodo prihodnje leto povišale plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferji, za štiri odstotke pa bodo višje tudi plače funkcionarjev. Finančne posledice so ocenjene na približno 300 milijonov evrov.
Kaj je po vašem prepričanju za državo pomembneje: socialni mir s sindikati javnega sektorja ali privarčevanje 300 milijonov evrov v proračunu?
