Zahteva za izločitev Masleše zavrnjena

Senat pred jutrišnjo sejo, na kateri bodo odločali o zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, ostaja enak.

Objavljeno
29. september 2014 18.01
Tiskovna konferenca predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše 28.5.2013 Ljubljana Slovenija
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Jutri se začne seja petčlanskega senata vrhovnega sodišča, ki bo odločal o zahtevah za varstvo zakonitosti, ki so jih v zadevi Patria vložili pravnomočno obsojeni Janez Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič. Predsednik senata ostaja Branko Masleša.

Na današnji občni seji so namreč vrhovni sodniki vnovič zavrnili zahtevo odvetnika Janeza Janše Francija Matoza za izločitev Branka Masleše. Tokrat so odločali o njegovi izločitvi kot predsednika senata, prva Matozova zahteva se je namreč nanašala na izločitev Masleše kot predsednika vrhovnega sodišča. Masleša pa je danes kot predsednik vrhovnega sodišča zavrnil še eno Matozovo zahtevo, in sicer da v senatu ne bi bila vrhovna sodnica Maja Tratnik.

Petčlanski senat je tako dokončen. V njem so poleg Masleše in Tratnikove še sodnica poročevalka v zadevi Patria Vesna Žalik in vrhovna sodnika Marko Šorli in Damijan Florjančič. Občna seja je sicer trajala dobro uro, prisotnih je bilo 27 vrhovnih sodnikov od 32, trije so se opravičili, Masleša in Tratnikova pa na seji nista mogla sodelovati. Koliko sodnikov je glasovalo za izločitev in koliko proti, ni znano, sodišče pa bo v prihodnjih dneh izdalo obrazloženo odločitev. Procesne predpostavke za začetek dela senata so tako izpolnjene. Ali bo senat že danes sprejel odločitev o zahtevah za varstvo zakonitosti, pa še ni mogoče napovedati.

Mož in žena – to ne gre skupaj

Z zahtevami za izločitev sodnikov se je vrhovno sodišče ukvarjalo že dlje časa, v javnosti je v zadnjih dneh najbolj odmevala izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec. Pojavili so se namigi, da je Zobčeva izločitev zahtevala – in z njo tudi uspela –, ker bi se sicer iz odločanja, če bo na ustavno sodišče vložena ustavna pritožba v zadevi Patria, moral izločiti njen mož, ustavni sodnik Jan Zobec. Glede izločitve ustavnih sodnikov smo se z vprašanji obrnili na generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada, ki nam je pojasnil, da evidence izločitev sodnikov ustavno sodišče ne vodi. »Če je bil kdo izločen, je to razvidno iz vsake posamezne odločbe. Sodnik Zobec je bil (med drugim) izločen vedno, kadar je v postopku pred vrhovnim sodiščem pri sojenju sodelovala njegova žena. To je popolnoma razumljivo, saj se s tem zagotavlja nepristranskost ustavnega sodišča in to pravilo velja tudi za vse druge ustavne sodnike.«

Izločitev ustavnih sodnikov ureja zakona o ustavnem sodišču, ki napotuje na smiselno uporabo izločitvenih razlogov v postopkih pred rednimi sodišči. Vendar pa o izločitvi odločajo drugi ustavni sodniki. Izločitve niso nič neobičajnega, pravi Nerad, razlogi pa so različni, sorodstvena razmerja, osebno poznanstvo s stranko postopka in podobno. Koliko ustavnih sodnikov je bilo doslej izločenih, Nerad ne ve, saj bi za točno številko morali narediti analizo odločb ustavnega sodišča. Generalni sekretar pa zagotavlja, da je sistem izločitev zelo zanesljiv. Zaradi izločitev ustavno sodišče nima nobenih težav pri odločanju in tudi niso tako pogoste, ne glede na to, da je v sedanji sestavi kar pet ustavnih sodnikov, ki so bili prej sodniki rednih sodišč. Izločitve nič bolj ne vplivajo na odločanje kot, recimo, bolniške odsotnosti ali dopusti, pravi Nerad.