Anketa Dela: Zakon o drugem tiru bi prestal referendum

Če bi o tem odločali minulo nedeljo, bi ga podprlo 53 odstotkov slovenske javnosti.

Objavljeno
14. maj 2017 21.54
Fotozgodbe Železnica 29 / Suhadolnik
Zoran Potič
Zoran Potič

Po napovedih bo civilna iniciativa, ki jo predstavlja Vili Kovačič, predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu danes prinesla več tisoč podpisov pod zahtevo, da jim dovolijo zbiranje podpisov za razpis referenduma o drugem tiru.

Vlada po drugi strani trdi, da se s sprejetjem zakona mudi, ker poskušajo izpolniti roke za pridobitev evropskih sredstev za začetek gradnje drugega tira, referendumska pobuda pa bi, kot je večkrat poudaril premier Miro Cerar, upočasnila izvedbo projekta in Slovenijo v odnosu do tujih partnerjev predstavila v slabi luči.

Ni presenetljivo, da večina anketiranih meni, da referendum na temo drugega tira ni potreben (60 odstotkov), dobra petina pa referendum podpira. Med temi so predvsem podporniki SDS (polovica vprašanih podpornikov te stranke meni tako) in ljudje z osnovnošolsko izobrazbo.

Če bi pobudnikom uspelo izpolniti formalne pogoje za razpis referenduma, torej zbrati 40.000 podpisov, bi na njem verjetno izgubili, če sodimo po izsledkih tokratne ankete, saj bi zakon o drugem tiru podprla več kot polovica vprašanih, dobra petina se še ni znala opredeliti.

Čeprav bi vladni zakon lahko uspel na morebitnem referendumu, bi bila vlada odgovorna za vse posledice in bes javnosti, če bi se vendarle zgodilo, da bi se začetek naložbe v drugi tir za nekaj časa prestavil zaradi referendumskih aktivnosti in bi Slovenija zaradi tega izgubila več deset milijonov evrov evropskih sredstev.

Pri vprašanju, kdo bi moral biti odgovoren za izgubo evropskega denarja, skoraj 60 odstotkov anketiranih meni, da vlada, da so odgovorni vsi, pravi 16 odstotkov vprašanih, civilne iniciative (ki formalno zbirajo podpise) 11 odstotkov, da opozicija pa šest odstotkov.

V drugem delu ankete smo spraševali o še eni investiciji, in sicer graditvi tovarne Magne v občini Hoče-Slivnica. Slovenci in Slovenke si želijo in podpirajo tuje naložbe, kakršna je ta »greenfield« investicija. Tudi sam projekt ima podporo javnosti, a bolj ko se bliža čas odločitve in izdaje vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo, več dilem in glasov proti se pojavlja v javnosti.

Posebno med lokalnim prebivalstvom, ki je v dvomih zaradi vplivov novih proizvodnih obratov avtomobilske industrije na okolje. Da so to pomembna vprašanja, ugotavljamo tudi v tokratni anketi Dela, saj več kot 80 odstotkov anketiranih meni, da so vprašanja o vplivih na okolje v investiciji Magne pomembna oziroma zelo pomembna.

Ko križamo sociodemografske podatke, ugotovimo, da med skupinami anketirancev po zaskrbljenosti statistično izstopajo podporniki ZL, SDS in ljudje z visokošolsko izobrazbo. Podoben vzorec se ponovi ob vprašanju, ali vprašani osebno podpirajo gradnjo avtomobilskega kompleksa v občini Hoče-Slivnica. Ta investicija uživa več kot polovično podporo, ne podpira je četrtina vprašanih, dobra petina pa se do tega ni znala opredeliti. In tudi pri tem opazimo, da pri gradnji kompleksa statistično izstopajo podporniki ZL in SDS (v obeh skupinah je bila polovica vprašanih proti investiciji).

Ko pa smo anketirance vprašali, čemu bi dali prednost, skrbi za okolje ali delovnim mestom, smo dobili zanimiv odgovor - kompromis: skoraj 60 odstotkov vprašanih namreč meni, da bi bilo v tej dilemi treba najti kompromisno rešitev.

Ljudje želijo velike tuje investicije, ki bi zagotovile več tisoč delovnih mest, a si želijo tudi, da poseg v okolje in sama proizvodnja na lokaciji ne bosta poslabšala življenjskih pogojev. Dobra petina je odgovorila, da v tej dilemi daje prednost okolju, slaba petina pa delovnim mestom.