Tiskane izdaje
Ljubljana - Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah bo varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer prihodnjo sredo na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih.
Kakšna konkretno bo utemeljitev v zahtevi, še ni znano, je pa precej verjetno, da bo podobna opozorilom tako mednarodnih institucij kot nevladnih organizacij, ki jim pritrjuje tudi precej pravnikov. Ti izpostavljajo predvsem spornost določil, ki omogočajo zapiranje meja za tujce ob množičnem prihodu migrantov, pri čemer ne bi mogli vstopiti niti tisti, ki bi hoteli zaprositi za azil.
Če bi ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da država zaradi množičnega prihoda migrantov ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti in bi bila lahko ogrožena javni red in notranja varnost, bi lahko predlagala vladi skrajni ukrep. Za njegovo aktivacijo pa bi bila dovolj že navadna večina glasov v parlamentu. Zapora meja ne bi veljala le za ranljive skupine in žrtve mučenja, kar pa bi presojali policisti.
Srž nasprotovanja je pred kratkim ubesedil komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks ob svojem obisku pri nas: »Do novele zakona o tujcih sem kritičen, saj sem prepričan, da ni v skladu z mednarodnimi obveznostmi Slovenije, po katerih imajo vsi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, pravico do individualne obravnave in dostopa do učinkovitega pravnega sredstva. Zakon pa bi omogočil policiji, da zapre meje za tujce in jih vrača, ne da bi jim prisluhnila.« Posebej sporna se mu zdi varovalka, da je že navadna večina v parlamentu dovolj, da se sproži ta ukrep.
Polariziral javnost in koalicijo
Že samo sprejemanje zakona so spremljale glasne polemike, ki so privedle do razhajanj znotraj koalicije, saj so poslanci SD in Desus glasovali proti, kot v sami SMC. V največji vladni stranki sta na različnih bregovih stala predlagateljica, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar in njen pravosodni kolega Goran Klemenčič. Ko je ob glasovanju v parlamentu predsednik državnega zbora Milan Brglez javno izrazil svoje pomisleke, so se za eno obdobje precej ohladili odnosi med njim in predsednikom vlade Mirom Cerarjem.
S 47 glasovi za so poslanci konec januarja zakon vseeno potrdili. Njegovi nasprotniki so nekaj upanja v to, da bi ga lahko ustavil, polagali v roke predsednika države Boruta Pahorja, ki bi lahko zavrnil podpis, a tega ni storil, saj se mu zdi, da je v skladu z ustavo. Potem so se še okrepila pričakovanja do Vlaste Nussdorfer, ki ima kot varuhinja človekovih pravic v tej fazi edina možnost, da vloži zahtevo na ustavno sodišče. Pred dobrim mesecem je prejela peticijo z več kot 1400 podpisi državljanov, naj ukrepa glede zakona o tujcih, nanjo pa se je odzvala z besedami, da bo njena odločitev glede tega povsem enaka, kot bi bila brez pritiskov.
Naj pokažejo alternativo
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je ves čas poudarjala, da gre za »zakon na zalogo«, ki bi ga aktivirali le v izjemnih situacijah ter da z njim ne razveljavljajo mednarodne zaščite, ampak le časovno in ozemeljsko omejujejo sprejemanje prošenj, da preprečijo, da bi se azilni sistem porušil. »Če bi se zgodilo slednje, na koncu nihče več ne bi mogel dobiti mednarodne zaščite, ki jo legitimno lahko pričakuje. Menimo tudi, da je sorazmernost v zakonu dobro utemeljena,« je ministrica dejala pred kratkim v intervjuju za Sobotno prilogo Dela. Opozarjala je tudi, da bi v primeru množičnih migracij, ljudje prečkali kar nekaj varnih držav, preden bi prišli do Slovenije.
Možnosti, da bo novela prišla pred ustavne sodnike, se je zavedala že ob njenem sprejemu: »Ne bi bil prvi zakon v ustavni presoji, zagotovo pa bi bil eden od pomembnejših, ker izhaja iz elementarne premise: dolžnost vsake odgovorne države je, da sprejme ukrepe, da se v primeru spremenjenih migracijskih razmer ne poslabša notranja varnost.« Po njenih besedah je eno od njegovih bistvenih izhodišč, da čakanje na izredno stanje ni dopustno in je pravzaprav neustavno. »S tem zakonom se ustvarja pravna podlaga, kakršne prej ni bilo, glede učinkovitega upravljanja množičnega nedovoljenega priseljevanja, ko se pričakuje, da izvajanje zakona o mednarodni zaščiti ne bi bilo več možno. Torej, da se zagotovi nemoteno delovanje države in njenih ključnih podsistemov«. Če bi ustavno sodišče ugotovilo, da ta pot v zakonu o tujcih ni prava, pa bi, po njenem mnenju, moralo odgovoriti na vprašanje, kako naj Slovenija ravna, ko se približuje stanju, da zaradi nesorazmernega pritiska na azilni sistem ne bi zmogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti.
