Tiskane izdaje
Ljubljana – »Glavna oblika pomoči časopisom je in ostaja ničelna ali zelo znižana stopnja DDV. To je temeljni mehanizem, s katerim države EU in OECD pomagajo časopisom.« To je v svoji študiji ugotovil dr. Marko Milosavljević. A v Sloveniji se očitno izrisuje obratna pot kot v drugih evropskih demokracijah.
»Le upamo lahko, da te informacije niso točne. Kajti če so, potem kažejo na precej nenavaden način razmišljanja, ki ima za celotno družbo lahko zelo škodljive posledice,« nam je včeraj dejal Marko Milosavljević. »V ZDA so raziskave pred kratkim spet pokazale, da se je v tistih mestih, kjer se je zmanjšal obseg časopisov, pomembno zmanjšala tudi pripravljenost ljudi, da gredo na volitve in nasploh njihova politična participacija. Pokazalo se je tudi, da je obveščenost slabša,« nam je še dejal Milosavljević, ki tudi opozarja, da bi bilo zelo škodljivo za ugled države ali vlade, če bi nastal vtis, da hoče uničiti tisk in favorizirati neke druge medije ali da hoče slabše obveščene državljane.
Založniki: Že zdaj na meji!
Minister za finance Janez Šušteršič je včeraj za Delo potrdil, da so se ministri v četrtek pogovarjali o različnih davčnih rešitvah, a o podrobnostih ni hotel govoriti: »Če bomo kakšna zvišanja predlagali, bomo gotovo podali tudi finančno oceno, kaj naj bi to pomenilo za državni proračun.«
Direktor vladnega urada za makroekonomske raziskave in razvoj Boštjan Vasle je za Delo povedal, da od ministrstva za finance ni dobil »uradnega zaprosila, da bi naredili te preračune«. Tako tudi v tej ustanovi ni mogoče izvedeti, koliko naj bi v državno blagajno prispevala višja stopnja davka na dodano vrednost za časopise in publicistiko.
Strokovnjaki in medijske hiše pa ugotavljajo, da bi bil ta prispevek majhen, breme za podjetja pa veliko. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj Uroš Rožič sicer dopušča možnost, da odločitev vlade še ni dokončna: »Davki seveda vplivajo na poslovanje panog. Verjamem, da bo vlada to upoštevala, ko bo ocenjevala, kje je mogoče v teh kriznih časih pridobiti dodatne vire.«
Davčni svetovalec in založnik Ivan Simič ocenjuje: »Če bodo res zvišali stopnjo DDV, bomo pač temu prilagodili ceno. Za pravne osebe, ki so med našimi naročniki v večini, ne bo težav, saj si DDV poračunajo kot vstopne davke, za fizične osebe pa bo to pomenilo zvišanje cene. Mislim, da je namen takšnih predlogov znan – podoben je znižanju RTV-naročnine.«
»Časopisni založniki imajo v zadnjih letih precej nižje prihodke, tako da takšno gibanje že ogroža poslovanje hiš,« opozarja Irma Butina iz Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
V Združenju založnikov časopisov in revij, ki deluje pri Medijski zbornici, pa pravijo: »Pretežna večina, 80 odstotkov založnikov, je mikro in malih družb, ki so bile že doslej prisiljene skrajno racionalizirati svoje poslovanje in tako rekoč nimajo več rezerv. Opozarjajo, da se domače povpraševanje zmanjšuje, zato višjega davka ne bi bilo mogoče prenesti na potrošnike.«
Letošnji podatki o veljavnih stopnjah DDV za časopise v članicah Evropske unije kažejo, da večina tej dejavnosti še vedno pomaga z znižanimi stopnjami (v tabeli), nekatere pa uporabljajo tudi tako imenovano ničelno stopnjo, na primer Velika Britanija in Belgija.
Škodljivi ukrep
V Sloveniji država pomaga medijem s sofinanciranjem programskih vsebin. Prejemniki so leta 2011 dobili skupaj 2.977.169 evrov, letos pa je okvirna višina razpisanih sredstev 2.300.000 evrov.
Jože Vogrinc, sociolog medijev, je že večkrat poudaril, je eden izmed pogojev, da tiskani mediji dolgoročno preživijo, pomoč države. Napoved dviga DDV za tisk in periodiko ocenjuje za škodljiv ukrep, ki ne prinaša nikakršne koristi, saj je časopisna industrija že tako ali tako v tehnološki in družbeni krizi, v Sloveniji pa so svoje dodale še škodljive odločitve lastnikov,« je dejal Vogrinc. Zato takšen ukrep lahko ocenjuje le za političen in usmerjen proti medijem. »Vlada in premier imajo očitno neko fiksno idejo, da so mediji njihovi sovražniki,« je še dodal Vogrinc.
