Zaporniki državo uspešno tožijo zaradi kršitev

Ljubljana – Varuhinja človekovih pravic je v poročilu opozorila na neučinkovito sodno varstvo pravic zapornikov. To ugotavlja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je zaradi kršitev Sloveniji naložilo izplačilo prek 107.000 evrov odškodnin.

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ziks) določa, da lahko obsojenec, ki meni, da je bil podvržen mučenju ali drugim oblikam nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, zahteva sodno varstvo. Poleg ministrstva za pravosodje in drugih organov nadzorstvo nad zakonitim ravnanjem z obsojenci opravlja tudi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod za prestajanje kazni zapora.

Pomanjkljiva opredelitev varstva pravic

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa na podlagi poročil sodišč ugotavlja, da obsojenci to možnost varstva pravic le redko uporabljajo. Pri tem so sodišča sama opozorila, da je varstvo pravic zapornikov pomanjkljivo opredeljeno.

Tudi ESČP je ugotovilo, da zakon ne določa nobenega formalnega postopka za obravnavanje pritožb. Predsednik okrožnega sodišča ne more izdajati odločb, ki bi bile pravno izvršljive. Zato pritožniki v Sloveniji nimajo na voljo učinkovitega pravnega sredstva.

Sodišče je namreč odločalo o pritožbah zapornikov zaradi pomanjkanja prostora. Razsodilo je, da je zapor Ljubljana prezaseden, saj imajo zaporniki na razpolago manj kot tri kvadratne metre osebnega prostora. Poleg tega lahko zunaj sob preživijo le dve uri na dan. Položaj zapornikov dodatno otežujejo visoke temperature v sobah.

Zaradi tega je ESČP vsakemu pritožniku priznalo odškodnino, ki jim jo je, kot povračilo za nastalo škodo, dolžna plačati država, in doslej znaša skupno več kot 100.000 evrov.

Pritožbe 144 zapornikov, ki prestajajo kazen v zaporu Dob, pa je ESČP zavrnilo kot neutemeljene. Pri presoji pogojev, v katerih prestajajo kazen, je sodišče kot odločilno upoštevalo okoliščino, da so sobe pritožnikov od jutra do večera odklenjene in se lahko zaporniki gibljejo po celotnem krilu zapora. Prav tako lahko zaporniki v zavodu delajo, se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi in dve uri na dan preživijo na svežem zraku.

Poleg ukrepov za zmanjšanje zasedenosti v zaporu Ljubljana je ESČP Slovenijo tudi izrecno pozvalo k oblikovanju učinkovitega instrumenta, ki bi omogočal hiter odziv na pritožbe v zvezi z neustreznimi razmerami prestajanja kazni in bi zagotovil, da se po potrebi odredi premestitev obsojenca pod pogoji, ki so združljivi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Nerešeni primeri in poravnave

V odprtih zadevah, ki jih je Sloveniji vročilo ESČP in se nanašajo na primerljive pritožbe zaradi prestajanja kazni zapora oziroma pripora v Ljubljani, je državno pravobranilstvo s pritožniki leta 2013 začelo sklepati poravnave. Doslej jih je bilo sklenjenih pet, njihova skupna vrednost znaša 41.653 evrov.

Poleg tega tečejo postopki tudi pred domačimi sodišči. Doslej je pravnomočno zaključeno sedem zadev: šest s poravnavo, v eni pa je sodišče tožniku prisodilo odškodnino v višini 2290 evrov (10 evrov na dan). Skupna vrednost teh odškodnin je 26.800 evrov. Državno pravobranilstvo je v zadnjih treh letih prejelo še 56 takih zahtevkov, ki pa še niso rešeni.

Sprememba zakona

Kršitve, na katere sta opozorila varuhinja človekovih pravic in ESČP, naj bi odpravila novela zakona, ki je v vladnem postopku. S predlagano spremembo bo zapornikom zagotovljeno sodno varstvo, ki ima takojšnji učinek na dejanske okoliščine, ki predstavljajo kršitev. Zapornik, ki meni, da je podvržen mučenju ali drugi obliki prepovedanega nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, bo zahtevo za sodno varstvo vložil na okrožno sodišče. Predsednik sodišča bo moral trditve preveriti in odločiti v osmih dneh. Če bodo ugotovljene nepravilnosti, bo direktorju zavoda lahko odredil njihovo takojšnjo odpravo. S spremembo zakona, ki zagotavlja učinkovito pravno varstvo pravic obsojencev, bi se Slovenija lahko izognila nadaljnjemu plačevanju odškodnin.