Zaračunavanje informacij javnega značaja bo izjema

Ljubljana – Ministrstvo za javno upravo (MJU) zagotavlja, da z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja nočejo omejiti pravice dostopa do informacij. Na očitke nevladnih organizacij in društva novinarjev pa odgovarjajo, da gre za nesporazum.

S spremembami zakona naj bi v naš pravni red vključili evropsko direktivo o ponovni uporabi informacij javnega značaja ali drugih prosto dostopnih gradiv s področja kulture (muzejev, knjižnic in arhivov). Poleg tega naj bi spremenili pravila za zaračunavanje ponovne uporabe informacij. Direktiva določa, da organi ne bodo zaračunavali več cene ponovne uporabe, kvečjemu stroške posredovanja oziroma priprave izvoda kopije za konkretnega prosilca, ki pa so pri digitaliziranih evidencah minimalni.

Veljavni zakon omogoča organom, da pri izračunu cene ponovne uporabe upoštevajo tudi stroške zbiranja, priprave, reprodukcije in razširjanja skupaj z razumno donosnostjo naložbe, kar pa ne velja za uporabo podatkov v nepridobitne namene. Prav tako se ne smejo zaračunavati stroški za uporabo podatkov za informiranje, zagotavljanje svobode izražanja, kulturo in umetnost.

Zaračunavanje za pridobitni namen

Novela zakona predvideva, da bodo lahko izjemoma zaračunali ceno za ponovno uporabo tisti organi, ki za izvajanje javnih nalog ne dobijo dovolj denarja iz proračuna in tako del prihodkov za pokrivanje stroškov za izvajanje javnih nalog pridobivajo z drugih virov (30 odstotkov). To velja za knjižnice, muzeje in arhive, torej za velike zbirke podatkov, ki zahtevajo velike stroške vzdrževanja. Ta izjema pa ne bo veljala za državne organe, razen za nekatere evidence Ajpesa, Gursa in Arsa za prehodno obdobje dveh let.

Transparency International Slovenia nasprotuje noveli zakona in predlaga, naj se določi, da stroškov dela ni mogoče šteti med materialne stroške. MJU je delno upoštevalo pripombo in je določilo, da je mogoče zaračunati le stroške, ki nastanejo neposredno v zvezi s pripravo in posredovanjem kopije informacije. Natančneje bo ta stroškovnik določila uredba. Zaračunavanje je že po veljavni zakonodaji možnost, ki je redko v rabi. Lani je le 18 državnih organov (od več kot 400) in deset občin zaračunalo stroške v skupnem znesku 11.112 evrov.

MJU zagotavlja, da državni organi za posredovanje informacij za nepridobitni namen ne bodo zaračunavali stroškov. Za pridobitni namen se šteje, kadar je prosilec gospodarska družba, drug poslovni subjekt ali fizična oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, razen ko gre za medije za informiranje širše javnosti. Uporabe podatkov prav tako ne bodo zaračunavali študentom, raziskovalcem in nevladnim organizacijam.