Tiskane izdaje
Ljubljana - Parlamentarna komisija, ki preiskuje domnevne zlorabe pri prodaji in nakupu žilnih opornic, je danes nadaljevala z zaslišanji predstavnikov dobaviteljev žilnih opornic. Tokrat sta na vprašanja predsednice komisije Jelke Godec odgovarjala nekdanja Abbottova zastopnica Katja Klopčar Jazbec in nekdanji direktor Mark Medicala Boris Cotič.
Kot prvo je komisija zaslišala Katjo Klopčar Jazbec, danes zastopnico podjetja Medtronic. Kot je povedala, je svojo karierno pot začela v korporaciji Johnson&Johnson, krajše obdobje delala v Mark Medicalu, nato pa je med septembrom 2008 in koncem leta 2013 opravljajo funkcijo regionalnega managerja za Abbott.
Med drugim je pojasnila, da je Johnson&Johnson še danes edina multinacionalka, ki deluje direktno do končnih uporabnikov, torej bolnišnic. Abbott in Medtronic pa imata zastopnike; v Sloveniji sta za področje interventne kardiologije pri Medtronicu to Salus in Kastor, ki dobavljata različnim bolnišnicam, pri Abbottu pa Mark Medical.
Marže Mark Medicala okoli 25-odstotne
Godčeva je opozorila, da je šlo v zadnjem primeru pravzaprav za dva posrednika, podjetji Mark Medical v Italiji in Sloveniji. Klopčar Jazbečevo pa je spraševala, ali so se zaradi dveh posrednikov cene zviševale. Ta je pojasnila, da je imel Abbott v tistem času pogodbo z Mark Medicalom v Italiji. Kako so bili urejeni odnosi slednjega z Mark Medicalom v Sloveniji, pa ne bi vedela povedati, je dejala. Poudarila je tudi, da finančni postopki znotraj Mark Medicala niso stvar Abbotta in nihče znotraj korporacije nima pravice diktirati končne cene zastopniku.
Pritrdila pa je, da so bile marže Mark Medicala približno 25-odstotne. Sicer tudi Abbottove cene niso bile za vse države enake, a po njenih besedah niso bile »signifikantno različne«. Na dodatno vprašanje predsednice komisije je pojasnila, da je šlo za razliko približno desetih odstotkov. A razlike so bile tudi pri generaciji stentov, ki so bili v tistem času v posamezni državi; v času, ko je Slovenija že imela dostopnost zadnje generacije stenta xpedition, tega proizvoda recimo v Nemčiji ni bilo, razen morda v zasebnih ustanovah, je dejala.
V obdobju, ki ga preiskuje komisija, so bili najvišji deleži Mark Medicala pri dobavi stentov v Sloveniji okoli 80-odstotni, je menila. Po njeni oceni je to približno reflektiralo stanje v elitnih kardioloških institucijah in kot je izpostavila, so klinične študije v tistem obdobju za te stente kazale superiornost v ključnih elementih. Abbott po njenih besedah ni ustavljal dobave poljskega dobavitelja. Je pa bil obveščen o tem, da se uredi regulatorni del, da se zagotovi ustrezna sledljivost, saj ta dobavitelj ni bil avtoriziran za slovensko tržišče.
Zanikala vpliv na javne razpise
Sicer pa je komisiji tudi pojasnila, da je bila njena vloga »manegiranje deležnikov«, ki jih zdravstveni sistem vključuje. Na dodatno vprašanje Godčeve, ali bi lahko po domače rekli, da je bila pospeševalec prodaje, pa je odvrnila, da »ja, če poenostavimo do velike mere«, je pa poudarila, da je bila njena vloga regionalna. Veliko je potovala in bila v Sloveniji le nekaj dni na mesec.
Med slovenskimi kardiologi je verjetno največ sodelovala z Markom Nočem, sicer pa pozna vse interventne kardiologe, s katerimi so se srečevali prek različnih izobraževalnih dejavnosti. V času, ko je bila pri Abbottu, pa njeni obiski v UKC Ljubljana in Maribor niso bili pogosti, je navedla.
Zanikala je, da bi imela kakršen koli vpliv na javne razpise, pa tudi da bi dobivala ali ponujala provizije. Kar pa zadeva sodelovanje z zdravniki in bolnišnicami, je poudarila, da je večina oblik sodelovanja prek donacij, kjer je prejemnik sredstev bolnišnica. Denarni tok do zdravnika pa je v grobem izključno in samo v plačilu avtorskih honorarjev za pogodbeno storitev, ki je opredeljena.
Komisija je v nadaljevanju zaslišala tudi Borisa Cotiča, direktorja in delnega lastnika podjetja Bormia, ki je bil do leta 2010 generalni direktor Mark Medicala v Italiji, pa tudi direktor Mark Medicala v Sloveniji. Zatrdil je, da ta model ni podražil sistema. Na konkretnejša vprašanja Godčeve o tem, zakaj ni slovenskim bolnišnicam prodajal direktno italijanski Mark Medical in o zvišanju cen zaradi dveh posrednikov, pa ni želel odgovarjati, pri čemer se je skliceval na poslovno tajnost. Zato so njegovo zaslišanje nadaljevali na zaprtem delu seje. Še pred tem pa ga je predsednica komisije spraševala, kako je podjetju Bormia uspelo dvigniti prodajo na nekaj milijonov evrov v tako hitrem času. Uspeh je pripisal izkušnjam in ugledu, ki si ga je pridobil, poudaril pa je tudi, da so vedno strmeli k temu, da ponudijo le najboljše.
