Janša pušča priprta vrata za odhod

Ljubljana – Predsednik vlade Janez Janša je povedal, da je glasovanje o zaupnici še vedno na mizi, ostaja pa nejasno, kdaj bi se to lahko zgodilo. Janša pravi, da morda pri odločanju o pokojninski reformi ali katerem od drugih ključnih projektov vlade.

Ko je Janez Janša spomladi napovedal, da bo na glasovanje o zlatem pravilu vezal zaupnico, je temu odkrito nasprotoval »koalicijski trojček« DL, SLS in Desus. »Očitno potrebne dvetretjinske večine za vpis v ustavo ni, zato s tem ni smiselno riniti na glasovanje, ker od tega nihče nič nima. Bolje, da se torej išče zakonske rešitve, kot predlaga opozicija,« je tudi včeraj pred koalicijskim vrhom dejal predsednik DL Gregor Virant, ki je med najzaslužnejšimi za nekajtedenski poletni odmor, v katerem so se politične strasti ohladile. Predsednik Desusa Karl Erjavec, ki je v preteklih tednih že prvič zagrozil z izstopom Desusa iz vlade, je bil glede političnega ozračja v državi previdnejši. »Vprašanje je, ali ima premier še željo in voljo, da se spopade s tistimi ukrepi, ki jih moramo sprejeti, če želimo iziti iz krize, a se glede na nedavno retoriko bojim, da te želje morda ni več,« je bil pesimističen Erjavec.

Samo NSi je Janševe grožnje ocenil za legitimne. »Imam namreč občutek, da nekateri slovenski voz potiskamo naprej, drugi pa na njem le sedijo in nam govorijo, kako in kaj je treba delati. Morda pa je tudi za nas bolje, da se usedemo na ta voz in modrujemo. Če vsemu, za kar se trudiš in narediš, opozicija nasprotuje, potem ne vidim druge možnosti, kot da jim damo možnost, da sami poskusijo vladati,« je pred štiri ure trajajočim koalicijskim srečanjem izjavil podpredsednik stranke Matej Tonin.

Pleskovič, Mramor, Voljč ...

Janez Janša je zvečer napovedal, da bo njegova vlada delala dalje, hkrati pa je pustil priprta vrata za odhod z Gregorčičeve; zaupnice namreč ni dokončno umaknil z dnevnega reda. To pomeni, da bi se, če bi se v prihodnjih mesecih zaradi zaostrenih razmer Slovenija znašla v slepi ulici, koalicija pa bi začela razpadati, vlada lahko umaknila tako, da bi v parlamentu zahtevala glasovanje o zaupnici. To je Janša nakazal z izjavo, da se bo »ta ali katera druga vlada« morda pogajala z drugačnimi socialnimi partnerji – evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom.

V primeru padca Janševe vlade pa bi bil bolj kot predčasne volitve verjeten scenarij, da bi stranke poskušale najti tehničnega mandatarja brez političnih ambicij. Včeraj je tako že zakrožila informacija, da naj bi vodenje vlade na predlog Zbora za republiko prevzel ekonomist Boris Pleskovič, kar pa je predsednik zbora Lovro Šturm demantiral in zatrdil, da Janšo in njegovo vlado podpirajo. Poleg že znanih imen – Dušan Mramor, Marko Voljč, Mojmir Mrak – so včeraj kot morebitnega tehničnega mandatarja omenjali celo Janeza Janšo. »To se mi zdi neumestna ideja. Ne vidim razlike med predsednikom vlade Janezom Janšo, ko gre za politično vlado, in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki bi vodil tehnično vlado. Če bi se to zgodilo, bi jo morala voditi tretja oseba,« je takšno možnost zavrnil predsednik Desusa Karl Erjavec.

Rekonstrukcija preložena

Za nekaj mesecev je očitno preložena tudi delna rekonstrukcije vlade. V tem primeru, bi moral predsednik vlade koalicijskim partnerjem jasno razložiti, zakaj menja določenega ministra, je včeraj opozoril zunanji minister Erjavec. »Rekonstrukcija tudi pomeni, da izgubimo nekaj tednov, ko bi se morali ukvarjati s kadrovskimi zadevami,« je argumentiral prvak Desusa. Ministrske zamenjave je (za zdaj) zavrnil tudi Tonin, ki pa je hkrati tudi napovedal, da bo vlada v prihodnje delovala »s še višjimi obrati« in da se bo od ministrov v prihodnje zahtevalo konkretnejše rezultate.