Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaupnica vladi je institut, ki ga ima v rokah predsednik vlade. Ali ga bo uporabil in kako, je stvar njegove politične odločitve in seveda tudi presoje njegovih koalicijskih partnerjev. Končna odločitev pa je odvisna od poslancev državnega zbora.
S kolikšno večino glasov mora biti vladi izglasovana zaupnica – ali s 46 glasovi poslancev ali 60 –, zato da lahko nadaljuje svoj mandat, je odvisno od tega, na kaj premier veže zaupnico, oziroma od tega, ali gre za prvi ali drugi krog glasovanja.
Možna dva kroga glasovanja
Dr. Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete nam je v zvezi s tem pojasnil, da predsednik vlade v skladu z našo pravno ureditvijo lahko zahteva glasovanje o zaupnici dvakrat. »Če jo prvič veže na neko specifično odločitev, v konkretnem primeru na vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki zahteva dvetretjinsko podporo poslancev, potem mu mora tudi 60 poslancev potrditi zaupnico. Lahko pa predlaga še eno glasovanje, ki sicer ne spremeni odločitve o fiskalnem pravilu: v tem drugem primeru pa poslanci glasujejo zgolj o zaupnici, ki ni konkretno vezana na nobeno odločitev državnega zbora. V tem primeru za potrditev vlade zadostuje 46 glasov poslancev, torej absolutna večina.«
Je pa v obeh primerih nekoliko drugačen časovni načrt. Če premier veže glasovanje na določeno odločitev, potem mora pred glasovanjem o njej to napovedati in se o sami zaupnici posebej ne glasuje, ampak se glasuje le o zakonu ali drugi odločitvi. V drugem primeru pa mora poteči najmanj 48 ur ali največ sedem dni od takrat, ko zahtevo o glasovanju o zaupnici premier pošlje predsedniku državnega zbora.
Če pa bi že prvič obveljala izglasovana nezaupnica in ponovnega glasovanja ne bi bilo, bi se zavrtel nov krog iskanja mandatarja in sestavljanja nove koalicije.
