Tiskane izdaje
Ljubljana – Sodstvo, v preteklih tednih pod hudim pritiskom politične in tudi dela strokovne javnosti, bo v prihodnjih dneh spet aktualna tema. Na dnevnem redu seje državnega zbora, ki se začne v ponedeljek, sta namreč predloga spremenjenih zakonov o sodiščih in sodniški službi.
Pravosodni minister Senko Pličanič predvidene spremembe, vložene takoj po izbruhu afere Hilda Tovšak, označuje za pomemben korak k učinkovitejšemu in odgovornejšemu pravosodju, vrh sodne oblasti pa ima do nekaterih novosti velike zadržke. Najbolj do tiste, ki uvaja nadzorno službo, ki bo delovala na ministrstvu za pravosodje in bo lahko preverjala, ali posamezno sodišče izpolnjuje letne načrte dela. Če bo ocenila, da načrt dela ni uresničen zadovoljivo, bo lahko predlagala razrešitev predsednika sodišča. Sodstvo takšno rešitev prepoznava kot možnost neposrednega političnega poseganja izvršne oblasti v sodno, kar lahko bistveno vpliva na ustavnopravna razmerja med dvema vejama oblasti.
Obljube sodstva
Oba predlagana zakona, katerih drugi sklop sprememb je napovedan za november (optimizacija mreže sodišč, okrepitev sodnega okrožja, vzpostavitev sodniške šole in sodniškega izpita), sta tudi del zaveze, ki so jo 4. junija po nekajmesečnem dialogu, v katerem ni manjkalo medsebojnih obtožb, podpisali predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, premierka Alenka Bratušek in pravosodni minister Senko Pličanič. Dokument, spisan na devetih straneh, pomeni nekakšno obljubo državljanom, kaj bosta sodstvo in vlada storila do 1. junija 2014, da bo sodstvo delovalo bolje kot doslej. Uvodoma sicer obe strani ugotavljata, da je v zadnjih letih vendarle doseglo nekaj prebojev, da bo teh še več, pa obljubljata predvsem tole:
– povprečno reševanje zadev mora trajati manj kot leto dni, v nekaterih primerih največ tri mesece;
– število nerešenih zadev se bo zmanjševalo za tri odstotke tako letos kot prihodnje leto;
– vsa okrožna sodišča morajo izhajajoč iz projekta Triaža velike gospodarske spore v reševanje dodeljevati prej kot v devetih mesecih; 30 odstotkov zadev mora sicer biti rešenih v dveh do treh mesecih, 50 odstotkov v letu dni;
– upravna sodišča morajo tožbe rešiti v šestih mesecih.
Obljube vlade
Vlada v zavezi ugotavlja, da je bilo konec preteklega leta na sodiščih 983 sodnikov, kar pomeni 47,7 sodnika na sto tisoč prebivalcev. Prvega junija prihodnje leto naj bi jih bilo 927 oziroma 45 na sto tisoč prebivalcev. Skupno število vsega sodnega osebja je bilo konec lanskega leta 3330, prvega junija prihodnje leto naj bi jih bilo 3480. Te številke pomenijo, da bo vlada delno odmrznila projekt Lukenda in sodstvu namenila dodaten denar za podaljšanje zaposlitev za določen čas za 130 ljudi (sodno osebje) v letu 2013 in še 85 v letu 2014. Za te zaposlitve bo vlada letos namenila dodatnih 1,5 milijona evrov, v prihodnjem letu pa dodatnih 2,3 milijona. Obljublja še 16 milijonov evrov (med letoma 2014 in 2020) za projekte e-pravosodja in nadaljevanje projekta gradnje nove sodne stavbe v Ljubljani.
