Zbornica proti svojim nevestnim odvetnikom

Nekateri odvetniki nedosegljivi več kot leto dni, ne da bi stranke, zbornica in sodišča vedela, kje so.

Objavljeno
19. september 2013 21.16
LJUBLJANA SLOVENIJA 31.5.2012 ROMAN ZAVRSEK PREDSEDNIK ODVETNISKE ZBORNICE SLOVENIJE FOTO JOZE SUHADOLNIK
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Moralna in finančna kriza sta svoje posledice pustili tudi v odvetniških vrstah. Odvetniška zbornica Slovenije je zato pripravila spremenjen statut, s katerim bo postopek izključitve odvetnika oziroma izbrisa iz imenika odvetniške zbornice učinkovitejši.

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS), ki šteje okoli 1500 članov, ugotavlja, da se skokovito povečuje število odvetnikov, s tem pa tudi problemi, ki jih večina odvetnikov šteje za nesprejemljiva ravnanja.

Med njimi so nedosegljivost odvetnikov za stranke in zbornico, neplačevanje članarine in zavarovanja odvetniške odgovornosti, ponavljanje disciplinskih kršitev, odvetniki nimajo poslovnih prostorov, nimajo odprtih transakcijskih ali fiduciarnih računov in podobno. Zato bo OZS (soglasje k spremembam statuta je prejšnji torek dala vlada) dobila pristojnosti, na podlagi katerih bo svoje naloge lahko učinkoviteje opravljala, disciplinski in drugi postopki pri zbornici bodo po mnenju zbornice pridobili večji pomen, to pa bi odvetnike lahko spodbudilo k večji skrbnosti pri opravljanju njihovega poklica. S tem bi se začela krepiti tudi odvetniška poklicna etika.

O odvetniku ne duha ne sluha

Med pogoji za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov v primeru, ko odvetnik več kot eno leto brez upravičenega razloga ne opravlja odvetniškega poklica, najdemo:

– če odvetnik v svojih poslovnih prostorih ali na kako drugače ni dostopen svojim strankam, če stranke ali sodišče z njim ne morejo vzpostaviti običajne komunikacije ali če tudi zbornica ne more z njim vzpostaviti kontakta (odvetnik ne dviga poštnih pošiljk, ni dosegljiv na telefon, fax, elektronsko pošto ...);

– če se odvetnik ne odzove in ne izpolni kakšnih utemeljenih nedenarnih zahtev zbornice;

– če odvetnik na banki nima odprtega transakcijskega ali fiduciarnega računa.

Zakon o odvetništvu pa našteva deset razlogov, zaradi katerih nekoga prav tako doleti izbris iz odvetniškega imenika. Med drugim, če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen, in sicer za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, če mu je bil izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica ali če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neodvisnostjo odvetnika.

Več kot sto disciplinskih postopkov

Na OZS smo se obrnili z vprašanjem, koliko odvetnikov je bilo lani v disciplinskih postopkih, za kakšne kršitve je največkrat šlo in kaj ta številka pomeni v primerjavi s preteklimi leti.

Predsednik zbornice Roman Završek nam je posredoval podatke na podlagi poročila disciplinskih organov za obdobje od 1. marca 2012 do 28. februarja letos. Pripomnil je, da podatka o številu odvetnikov, ki so se znašli v postopkih, nimajo, ampak gre za podatke o številu zadev.

Disciplinski tožilec in namestniki so tako obravnavali skupaj 138 disciplinskih spisov, disciplinska komisija prve stopnje je obravnavala 111 zadev, disciplinska komisija druge stopnje pa 23 zadev. »Pri tem je treba poudariti, da so te zadeve krožile med disciplinskimi organi, zato preprost seštevek zadev, ki so jih obravnavali disciplinski tožilec ter disciplinski komisiji prve in druge stopnje, ni mogoč. Večina pravnomočnih odločitev se je nanašala na zadržanje listin strank po prenehanju pooblastilnega razmerja, nevestno zastopanje stranke, sicer pa so bile kršitve zelo različne. Ugotavljamo, da se odstotek pritožb zoper odvetnike glede na število vpisa giblje v istih mejah kot v preteklosti,« je pojasnil Završek.