Zdaj, ko sem prišla tako daleč, ne mislim ponikniti

Suzana Lara Krause bo volivce poskušala prepričati z veliko energije, samozavesti in življenjskimi izkušnjami.

Objavljeno
03. oktober 2017 18.48
Suzana Lara Krause kandidatka SLS za predsednico Slovenije 27.9.2017 Ljubljana Slovenija [Suzana Lara Krause,kandidati,predsednica Slovenije,Ljubljana,Slovenija]
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – Suzana Lara Krause je v politiko vstopila pred sedmimi leti, je članica izvršilnega odbora SLS in zadnje leto predsednica Ženske zveze SLS. Osemintridesetletnica s Ptuja je prepričana, da je Sloveniji in funkciji predsednika republike treba vrniti dostojanstvo.

Zakaj menite, da ste vi najboljša izbira za predsednico republike?

Ker je čas, da priložnost v Sloveniji dobijo tudi mladi in da z inovativnostjo, energijo, samozavestjo pomagamo ustvarjati državo. Ker imam veliko energije, samozavesti, življenjskih izkušenj, hkrati pa nimam nobenega nahrbtnika in obremenjujočih izkušenj iz političnega življenja iz preteklosti.

Širši javnosti ste neznani. Kako se boste predstavili volivcem?

Predstavila se jim bom kot takšna Suzana, kakršna sem vsak dan. In to je hči iz kmečke družine, z izkušnjami iz kmetijstva in poznavanjem njegove problematike, samostojna podjetnica, ki pozna problematiko podjetništva in kako se je treba boriti za vsak posel posebej, kot mati, ki se zaveda, da je družina osnovna matična celica vsake družbe in države.

S čim se ukvarjate v podjetništvu?

S prevajalstvom in oblikami učenja, kot so tečaji slovenskega, ruskega in angleškega jezika. Ukvarjam se tudi z drugimi deli prek podjemnih pogodb s podjetji, na primer v eni pisarni pomagam pri organizaciji administracije in podobnih stvareh.

Volivcem se bom predstavila kot takšna Suzana, kakršna sem vsak dan. Foto: Voranc Vogel

Ste se za kandidaturo odločili sami ali vas je kdo nagovoril?

Oboje po malem. Od nekdaj imam željo nekaj spremeniti, s sedenjem doma pri računalniku in komentiranjem po facebooku in drugih omrežjih pa tega ne moreš. Če imaš idejo, kako bi lahko bilo drugače, in če imaš voljo, da se vključiš v to, kar se včasih zdi kot boj z mlini na veter, je prav, da to storiš. Seveda pa mi brez podpore stranke ne bi uspelo postati kandidatka.

Pravite, da se zavzemate za spremembe, kandidirate pa za funkcijo, ki ima v resnici najmanj neposrednega vpliva na konkretna vprašanja.

Funkcija predsednika države ima izredno malo neposrednega vpliva, ima pa lahko predsednik, če se za to zavzema, zelo veliko proaktivno vlogo. Lahko spodbuja dialoge med tistimi, ki sprejemajo odločitve, in jih spodbudi k boljšim rešitvam. Prav tako je predsednik na neki način obraz Slovenije in ljudi, ki v njej živijo. Zavedati se mora, da ima vse, kar reče ali podpiše, svoje posledice in da mora za to sprejeti odgovornost. Zato funkcija predsednika nikakor ni tako zanemarljiva, kot se morda zdi, ko beremo kakšne komentarje. Za to, da je postala nekakšna farsa, so pa krivi predsedniki sami.

Predsednik mora s svojim življenjskim zgledom pokazati, da je moralna avtoriteta. Imeti mora stališča in ne kar vsega prepuščati naključjem. Ob posebnih dogodkih, zlasti tistih, ki prizadenejo veliko skupino davkoplačevalcev in državljanov, kot je primer »lex frank« [problematika posojil v švicarskih frankih], ne sme potisniti glave v pesek in počakati, da mine, ampak povedati svoje mnenje.

Do katerih političnih področij imate afiniteto?

Zelo izdelano mnenje imam o šolstvu, še posebej o načinu izobraževanja, ki privede do zaposlitev, torej o povezovanju med izobraževanjem in potrebami na trgu delovne sile. Izobraževati bi morali za poklice, ki jih potrebujemo zdaj in jih bomo v prihodnosti, ter prenehati producirati preveliko množico družboslovcev, ki jih trg dela preprosto ne more zaposliti.

Problem zdravstva pa je, da je vedno problem. Z malimi reformami se ne bo spremenilo nič, treba je iti precej nazaj in odkriti vzroke, zakaj je tako. Tudi z zakonom o koncesijah se problem ne bo rešil. Če smo v gospodarskem okolju, kjer naj bi bila vedno prisotna zdrava konkurenca, zakaj ne bi bila tudi v zdravstvu? Zasebnega zdravstva si seveda ne more vsak privoščiti, če bi si ga lahko, bi se pa čakalna vrsta vseeno malo skrajšala. Tudi pri »flikanju« primanjkljaja bolnišnic je treba pogledati, zakaj je nastal. Nekaj je tu zelo narobe.

Prihajate iz stranke, ki ni več v parlamentu. Kakšne ambicije imate na političnem področju?

Verjamem, da bo Slovenija s SLS v parlamentu boljša in uspešnejša, da potrebuje glas – če uporabim zelo oguljen izraz – zdrave kmečke pameti. Zdaj, ko sem prišla že tako daleč, da sem vložila uradno kandidaturo, in sem bila deležna tako velikega zaupanja stranke, da so me podprli, nikakor ne mislim ponikniti, ampak nameravam še naprej delovati v politiki. Seveda pa bom, če bom izvoljena, svoje funkcije v stranki zamrznila.

Prvič v zgodovini kandidira pet žensk.

Res je več žensk kot moških, kar je zgolj dokaz, da se zavedamo, da se očetje naroda doslej niso izkazali, da jim moramo tako kot doma, kjer ženska podpira tri vogale hiše, tudi na vrhu politike pokazati, v katero smer naj gredo naprej.

Kako gledate na svoje tekmece?

Vsi kandidiramo zato, ker bi radi, da bi bilo bolje. Verjetno se bo kje našla kakšna skupna točka. Lažje se bo našla s tistimi, ki zares izrazijo svoja stališča in povedo, kaj mislijo. Zadnje čase sem bila velikokrat presenečena, ker sem svoje lastne citate prebrala v izjavah kakšnega drugega kandidata.

Na primer?

Saj sami vedo.

Imate kakšnega vzornika v politiki?

Ne, nimam. Moje osebno vodilo je, da moraš biti najprej zvest samemu sebi. Menim pa, da je bil najboljši predsednik republike doslej Janez Drnovšek, ki je svojo funkcijo opravljal res dostojanstveno. Tako Sloveniji kot predsedniški funkciji je nujno treba vrniti dostojanstvo.

Od svetovnih voditeljev mi je pri srcu Emmanuel Macron, ker je bil presenečenje volitev in je najmlajši predsednik v Franciji doslej. Pri srcu mi je tudi Vladimir Putin – kar bo najbrž marsikoga šokiralo – ker je načelen, gre naprej svojo pot in je pravičen. Ne vem, ali ste zasledili zgodbo, ko v nekem podjetju niso plačevali delavcem. Prišel je tja, zbral vso upravo, s podpisi so se morali zavezati in plačati vse za nazaj.

Menim, da je bil najboljši predsednik republike doslej Janez Drnovšek, ki je svojo funkcijo opravljal res dostojanstveno. Foto: Jože Suhadolnik

Kaj pa, recimo, Trump?

Tudi Trump je bil svojevrstno presenečenje volitev. S precej radikalnimi izjavami mu je uspelo prepričati majhen delež volivcev, a dovolj velik, da je zmagal. Sicer si zdaj, ko poslušam kakšne njegove izjave, mislim, da je Američanom morda žal. Vendar mu je uspelo in tudi to je spoštovanja vredno.

Kaj pa Angela Merkel kot močna ženska v politiki?

Ona je lahko vzor, ker trdno stoji na svojih nogah, ima jasno mnenje in stališča in jih tudi uresničuje. Moram pa reči, da se z njenimi stališči še zdaleč ne strinjam. Veliko težav, ki jih imamo zdaj v Evropi in tudi v Sloveniji, kar zadeva migrante in begunce, je posledica kakšne njene izjave iz preteklosti.

Kako pa bi vi uredili težave z migracijami?

Najboljša rešitev je, da se uredijo pri izvoru. Sirijo bi zdaj težko reševali pri izvoru, bi jo pa lahko, ko je bil še čas za to. Verjetno še ni prepozno in se še da kaj narediti.

V Sloveniji imamo tudi migracijski problem. Na Štajerskem in v Prekmurju imamo veliko dnevnih migrantov, ki se vozijo čez mejo v službo. Tudi ta problem se da urediti pri izvoru, s primernim izobraževalnim sistemom, povezanim z gospodarskimi potrebami.

So rešitev tudi tuje investicije?

Štajerska in Prekmurje sta enkrat že imela vso infrastrukturo in podjetja, ki so dobro delovala. Takrat niso imeli težav z brezposelnostjo. Ko je bila priložnost, da bi se tem podjetjem pomagalo, so bile najbrž tudi kakšne prioritete, komu pomagati in komu ne. Na Štajerskem in v Prekmurju se je le malokomu. Zdaj pa nas v resnici lahko rešijo tuji investitorji, ki naj prihajajo pod enakimi pogoji, kot jih ima domača industrija. Če bomo za vsakega posebej sprejemali interventne zakone, bo to znamenje, da je država zelo slab gospodar.