Zdravniki: prihodnost je v razvoju javnega zdravstva

Ljubljana – V času, ko so vse oči javnosti uprte v politiko, ki pripravlja zdravstveno reformo, je Zdravniško društvo Slovenije, ki že 155 let skrbi za razvoj zdravniške stroke v Sloveniji, prejšnji teden sprejelo stališča o pogojih, ki so potrebni za strokovni razvoj zdravstvenega sistema. Med šestimi točkami je na prvem mestu ohranitev javnega zdravstva.

Zdravnike skrbi, da se politiki ne zavedajo, kaj je najpomembneje za bolnike. Ena takih novosti je nova določba v zakonu o pacientovih pravicah o največ 30 minutah čakanja v čakalnicah. »To je neumnost. Bomo imeli parkomate v čakalnicah? Na urgenci, kjer delam, je to nemogoče izpeljati, saj pripeljejo k nam poškodovance, ko se poškodujejo, ne na uro. Na druge oddelke bolnišnice pa svojci pripeljejo bolnike zelo zgodaj zjutraj, tako da sami ne zamudijo služb, ne glede na to, kdaj so naročeni. In tudi nasploh je 30 minut v čakalnici obrobnega pomena za zdravje bolnika. Čaka lahko tudi šest ur, če bo le za tem operacija raka dobro izvedena,« je poskušal prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, zaposlen v bolnišnici Celje, pojasniti, kaj je resnično pomembno za bolnika.

Podobna točka je zelo hitra napotnica, ki naj bi zagotovila pacientu zdravnika v štirinajstih dneh. »Kako?« se sprašuje prof. Komadina, »če pa je število zdravnikov enako in čas za pregled bolnika določen, določena je tudi količina denarja, vse to pa rezultira v predolgih čakalnih dobah? Dolge čakalne dobe niso posledica hudobnih zdravnikov, temveč organizacije sistema,« je dejal prof. Komadina.

V društvu se zavzemajo za uvedbo profesionalnega nadzora nad klinično kakovostjo medicine, ne pa – kot je dejal – ustanavljanja ljubiteljskih združenj za kakovost, v katerih ne bo zdravnikov in v katerih bodo nadzirali čas v čakalnicah.

Šest točk

Slovensko zdravniško društvo je zaskrbljeno nad prepočasnim pristopanjem k zdravstveni reformi. Ugotavljajo, da zaradi vsega dogajanja v zdravstvu grozi, da bolnik ne bi več ohranil središčne vloge, temveč bi lahko prevladali interesi, ki so navzkriž tudi s kodeksom medicinske deontologije. Opozarjajo, da javni zdravstveni sistem nikakor ne sme biti podrejen nemedicinskim interesom. Če ne bo javni zdravstveni sistem z družbenim konsenzom posodobljen, bo razpadel, ocenjujejo.

Kaj so zdravniki kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti in dobri notranji poznavalci sistema zapisali kot najpomembnejše za razvoj zdravstva v dobro bolnika? Na prvo mesto so postavili ohranitev javnega zdravstva, sledi posodobitev organizacijskih oblik javnega zdravstva, uvedba učinkovitega sistema zagotavljanja strokovne kakovosti in varnosti, povečanje dostopnosti javnega zdravstvenega sistema, ohranitev solidarnosti (kar zahteva tudi reformo zavarovalništva) in slednjič, reguliranje kakovostnega trajnega izobraževanja zdravnikov.

Zdravniki se izobražujejo za bolnike

Izobraževanje, predpisano z zakonom, vendar brez zagotovitve ustreznih ekonomskih mehanizmov za to, jih najbolj prizadeva. »Ne izobražujemo se za svoj napuh ali ego, ampak zato, da bi lahko dobro zdravili bolnike,« je dejal sogovornik. Zaradi pridobivanja nujno potrebnih sredstev za izobraževanje, ki niso zagotovljena sistemsko, so se številni zdravniki znašli v medijih, osumljeni nedostojnih in koruptivnih dejanj. Spremembe zakonodaje so to zaobšle, veljavne prakse pa predstavljajo koruptivno tveganje, našteva prof. Komadina in vabi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, da pri načrtovani reformi upošteva nosilce zdravstvene dejavnosti – to pa so zdravniki.