Tiskane izdaje
Ljubljana – Večina socialnih partnerjev in političnih strank načeloma pozdravlja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo prispevka po načelu solidarnosti, ki bi se stekal v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), drugi odzivi na v sredo sprejeto nadgradnjo zdravstvenega sistema pa so precej zadržani.
Če se bo res povečal delež, ki se bo od avtomobilskih škod stekal v zdravstveno blagajno, se bo podražilo avtomobilsko zavarovanje. Način zbiranja obvezne dajatve, kot ga je v sredo predstavil minister za zdravje Dorjan Marušič, se zdi bolj ali manj sprejemljiv vsem socialnim partnerjem.
Da bi plačevali glede na dohodninski razred, in to po dohodnini, kar ne bi povišalo stroškov dela, se strinja del sindikatov, delodajalci in upokojenci. Vendar se vsem postavlja vrsta vprašanj tako o konkretnejših izračunih kot o zmanjšanju pravic v tako imenovani osnovni košarici.
Po mnenju predsednice Zveze društev upokojencev Mateje Kožuh Novak bi morala pogrebnine in posmrtnine, ki jih bodo izločili iz blagajne ZZZS, za najrevnejše še vedno plačevati država. Nekateri opozarjajo, da nenujne reševalne prevoze pogosto potrebujejo starejši, ki niso mobilni in si druge oblike prevoza tudi ne morejo privoščiti, ali pa da se bo zaradi ukinitve nadomestila za dan odsotnosti z dela za krvodajalce njihovo število zmanjšalo, saj bi morali vzeti dopust, da bi lahko darovali kri.
Eden od načrtovanih ukrepov za polnjenje zdravstvene blagajne je tudi povišanje pavšalne odškodnine, ki jo iz pobrane premije obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) na ZZZS nakazujejo zavarovalnice. V Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) odgovarjajo, da doslej v pripravo morebitnih sprememb financiranja zdravstvenega sistema niso bili vključeni.
Če se predvideva povišanje pavšalne odškodnine s sedanjih 6,5 odstotka na 15 odstotkov, bi to pomenilo dodaten znesek, ki ga bodo morale stranke plačati ob sklenitvi obveznega avtomobilskega zavarovanja. Združenje opozarja, da ZZZS doslej ni imel in tudi zdaj nima natančnih podatkov, koliko je porabil za te namene. Zato so prepričani, da je povišanje zneska za pavšalno odškodnino neutemeljeno.
Po njihovih sicer nekaj let starih izračunih naj bi za potrebe zdravljenja od mase premij iz obveznega avtomobilskega zavarovanja zadoščalo vsega skupaj štiri odstotke. Leta 2010 so zavarovalnice skupaj zbrale 300 milijonov evrov premij iz AO-zavarovanj, na ZZZS pa so preusmerile več kot 20 milijonov evrov.
SZZ: Sedanja ureditev je lahko primerna
Na ministrstvu za zdravje so prepričani, da je treba dodaten denar za zdravstveno blagajno dobiti z višjim pavšalnim prispevkom od avtomobilskih zavarovanj – zdaj zavarovalnice nakažejo po 6,5 odstotka za kritje škod, ki nastanejo ZZZS zaradi poškodb v prometnih nesrečah. V Italiji je ta pavšal 14-odstoten, v Franciji 15-odstoten, v Nemčiji pa plačujejo dejanske škode, saj imajo podatke o njih.
Katera je temeljna pripomba Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) na predloge o povišanju pavšalne odškodnine za blagajno ZZZS, potem ko je že zdaj jasno, da ureditev, kakršna velja, ni optimalna? Na SZZ pravijo, da je sedanja ureditev iz zornega kota minimiziranja stroškov (lahko) primerna – ZZZS bi moral zbirati in dokazovati, zavarovalnice pa preverjati in likvidirati vsak konkretni primer posebej, vendar le do trenutka, ko je pavšalna odškodnina v razumnih mejah dejanskih stroškov zdravljenja.
Iz SZZ pojasnjujejo: »Če je odstotek pavšalne odškodnine nad dejanskimi stroški zdravljenja in stroški upravljanja, bi to pomenilo neupravičeno kolektivno odškodnino. V takšnem primeru bi se morali vrniti na uveljavljenje posamičnih zahtevkov (ureditev po vzoru Nemčije). Pri tem moramo opozoriti, da ZZZS nima točnih podatkov, koliko porabi za stroške zdravljenja poškodovanih v prometnih nesrečah.«
Zavarovalnice so po sedanji ureditvi le zbiralke pavšalne odškodnine in znesek prenakažejo na ZZZS. Pravijo, da je to resnični znesek, ki ga mora plačati vsak lastnik zavarovanega avtomobila, zanje je to zbiranje in nakazovanje le dodaten strošek. Od lani zbranih 300 milijonov evrov premije obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) je samo Zavarovalnica Triglav zbrala dobrih 141 milijonov evrov in izplačala za več kot 82,6 milijona evrov škode in za omenjeni pavšalni prispevek na račun ZZZS nakazala skoraj devet milijonov evrov.
Zavarovalnici Maribor je lani uspelo pridobiti skupaj za dobrih 61,3 milijona evrov premije AO, obračunala je za 32,2 milijona evrov škod in na ZZZS poslala štiri milijone evrov pavšalne odškodnine. Tilia je lani zbrala 21,7 milijona evrov premij AO, izplačala za 13 milijonov evrov odškodnin in na ZZZS nakazala 1,4 milijona evrov.
