Tiskane izdaje
Čakalne dobe so merilo za oceno zdravstvenega sistema. V Sloveniji se podaljšujejo. Število čakajočih se je v zadnjih treh letih povečalo za tretjino. Če prištejemo še čakajoče na zobozdravnika, čaka že več kot 360.000 ljudi.
Za nožni palec 679 dni, za žilno opornico v UKC Maribor 707 dni
Najdlje je treba čakati na operacijo nožnega palca – v povprečju kar 679 dni. S starostno demoliranim palcem je težje živeti, a gre. Večja težava je, denimo, čakati na zdravljenje zobnih bolezni 536 dni, kolikor je čakalna doba za to v UKC Ljubljana. Ali na razširitev žile z vstavitvijo žilne opornice (PTCA) – brez tega lahko pacient umre – v UKC Maribor 707 dni, na ultrazvok srca 180 dni. Na preiskavo z MRI, ki prav tako pokaže, ali ima pacient morda tumor, 273 dni. Govorimo o čakalnih dobah pod oznako »hitro«, kjer bi bilo treba biti na vrsti najkasneje v treh mesecih, ponekod v enem. Denimo bolnik z rakom bi moral biti po zakonu in strokovni doktrini preiskan in zdravljen v enem mesecu, a čaka v Sloveniji na operacijo tudi tri mesece.
Objavljeni podatki o čakajočih sicer niso popolni, saj Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) ne spremlja vseh čakajočih, pač pa le čakajoče za 13 vrst ambulantnih pregledov in 47 vrst posegov in operacij. Primerjamo lahko njihove podatke od leta 2014, ker starejših nimajo več objavljenih na spletni strani (glejte infografiko). Zdaj čaka nedopustno in nezakonito dolgo na zdravnika 39.865 bolnikov. V tem seznamu pa še sploh niso zajeti bolniki z rakom.
Več razlogov za čakanje
Čakalne dobe se bodo letos skrajšale za šest preiskav in operacij, je odločila ministrica Milojka Kolar Celarc, ki je naložila zdravstveni blagajni (ZZZS), da za te operacije nameni dodatnih 7,9 milijona evrov. Še dodatnih osem milijonov pa je pripravljena nameniti za skrajšanje čakalnih vrst za prve preglede, če jih bodo zdravniki v stanju izvesti. Avgusta je čakalo na prvi pregled kar 114.282 ljudi, od tega 13.991 nedopustno dolgo. To so ljudje, ki še ne vedo, ali imajo kakšno hudo bolezen ali ne.
Infografika: Delo
Razlogov za predloge čakalne dobe je sicer več, a kot glavni se v zadnjem času izkazuje denar. Na ZZZS so izračunali, da bi potrebovali dodatnih 24 milijonov evrov, če bi hoteli odpraviti zgolj nedopustno dolge čakalne dobe, o katerih poroča NIJZ, za ukinitev vseh čakalnih dob pa dodatnih 120 milijonov evrov na leto. Zaradi zelo dolgih čakalnih dob so tudi veliki stroški z bolniškim staležem bolnikov v tem času. Marjan Sušelj, novi v. d. generalnega direktorja ZZZS, opozarja tudi na to, da bi izvajalci lažje odpravljali čakalne dobe, če bi že v začetku leta vedeli, koliko denarja bodo imeli, a – žal – je splošni dogovor o razdelitvi denarja v zdravstvu velikokrat sprejet šele v drugi polovici leta. Po drugi strani je težava tudi v kadrovski podhranjenosti zdravstva, saj je sistem dolga leta varčeval pri zaposlitvah, zaradi demografskih sprememb pa je starih in bolnih ljudi, potrebnih zdravljenja, vse več. Najbrž bi pomagalo, če bi bilo zdravstveno osebje plačano po učinku, namesto kot javni uslužbenci za okenci v uradih po Zujfu, a so odpori glede tega v politiki preveliki.
Ministrica si veliko obeta od elektronske napotnice
Po besedah Metoda Mezga, direktorja Združenja zdravstvenih zavodov, bi pomagalo tudi očiščenje zdravstvenih seznamov, saj so na njih tudi bolniki, ki so tako bolni, da ne morejo na določeno operacijo, ali pa - nasprotno - še niso pripravljeni nanjo, morda so že umrli ali kaj tretjega.
Ministrica si na področju čakalnih dob veliko obeta od elektronske napotnice, ki jo bodo pričeli uvajati oktobra, januarja pa papirnatih napotnic v celoti ne bo več. Takrat bo tudi enotna čakalna lista za vso državo, a bodo najbrž pri določenih zdravnikih še vedno predolge čakalne vrste, saj hočejo biti nekateri bolniki operirani pri najboljših zdravnikih. V sedanjem sistemu takšnih za dodatno delo ni možno dodatno plačati; to je ena od nevralgičnih točk, ki bi jo morala urediti ministrica kot vrhuška sistema.
Poslanci in ministrica: Zdravstvo potrebuje več denarja
Parlamentarni odbor za zdravstvo je o kritično dolgih čakalnih dobah včeraj razpravljal na posebni seji v parlamentu. Prisotni poslanci so na vso moč očitali ministrici, da ni v dveh letih naredila za sistemsko skrajšanje čakalnih dob nič. Ministrica je napovedala spremembo pravilnika o čakalnih dobah, se pa tudi strinjala s poslanci, da je potreben dodatni denar za zdravstvo. Zadnji dodatni denar je doprinesel Tomaž Gantar, ko je bil minister – s spremembo nekaterih prispevnih stopenj 35 milijonov evrov na letni ravni.
