Tiskane izdaje
Ljubljana – Koalicija je po nujnem postopku z 49 glasovi za in 24 proti pravkar sprejela zakon o drugem tiru. »To je naš največji in mednarodno pomemben infrastrukturni projekt, ki ga je vlada Mira Cerarja po 20 letih premaknila z mrtve točke,« je dejal infrastrukturni minister Peter Gašperšič. Opozicija je opozorila, da je zakon škodljiv in da bo državi in projektu prinesel veliko težav.
Način financiranja bo po besedah ministra najmanj bremenil davkoplačevalce. Proračunsko financiranje Slovenije je omejeno s kapitalskim vložkom do 200 milijonov evrov, ob čemer se je vlada odločila, da k financiranju projekta pristopi z uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ki jih je uvedel t. i. Junkerjev naložbeni program, je še pojasnil.
V zakonu je predlagana tudi udeležba partnerskih zalednih držav. Minister je ponovil, da ima Slovenija za projekt pisma podpore Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske. Slednja je ob pismu podpore izrazila tudi namero o kapitalskem vložku v projektno podjetje 2TDK. Poleg kapitalskih vložkov in EU sredstev je predvideno še posojilo Evropske investicijske banke.
Poslance je pozval k podpori zakonu, a si lahko vlada zeleno luč obeta samo od koalicijskih poslancev. Vse opozicijske skupine so namreč vladnemu predlogu odrekle podporo, med razlogi so izpostavile hitenje s sprejemanjem zakona ter vstop zalednih držav v projekt.
Poudarki iz razprave:
Franc Trček (ZL): »Nam se očita, da bi radi breme projekta zvrnili na pleča davkoplačevalcev. Razlika je samo v 200 milijonih evrov, ki jih ne bi "blendali" z dražjim denarjem. Zakaj pa ne bi davkoplačevalci kaj zaslužili? Zakaj ne bi to počeli na preverjen način - skozi obveznice. To bi bile obveznice z višjim donosom, kot ga prinašajo bančne obresti za prihranke. S takšnim "blendingom" bi pridobili manj zadolževanja iz tujine. Od štirih sosednjih držav, je vsaj dvema, delno tudi tretji zelo do tega, da se ta drugi tir čim kasneje zgradi. V Luki Koper so po konservativni metodi izračunali, d abodo v 35 letih s koncesijo in dividendo državi namenili eno milijardo evrov in to neobrestovano.«
Janko Veber (SD): »Državni zbor ne ve, da danes z zakonom uzakonja enotirno progo in torej najneracionalnejšo rešitev. Poljska je iz ervopskih sredstev dobila za železnice 5 milijard, Madžarska 3 milijarde, Latvija 2,8 milijarde. Slovenija 1 milijardo...Evropska komisija pa je leta 2015 poročala, da se zaradi nejasne konstrukcije financiranja iz zasebnih virov ne priporoča evropskega financiranja drugega tira, Leta 2015 pa ste nam jasno zagotovili, da boste pridobili zasebni kapital, torej ste tedaj zavajali. Za to je vedela tudi evropska komisarka Violeta Bulc, ki nas tudi ni opozorila. Vztrajanja pri javno- zasebnem partnerstvu in zdaj pri javno-javnem partnerstvu nas bo tako drago stalo, da bo država res morala za drugi tir plačati 2,5 milijarde evrov. Tedaj bodo zainteresirane države rekle, da vstopijo v projekt, če jim podarimo Luko in SŽ.«
Peter Gašperšič, minister: »Ne dovolim očitka, da zavajam. Tak DPN je bil sprejet že 2006 (op.p. vresnici 2005). Zakon v svojemn drugem členu dopušča moćžnost spreminjanja gradbenega dovoljenja. V poreteklosti je Slovenijalahko iz EU počrpala za eno milijardoi evrov evropskih sredstev, v novi finančni perspektivi pa je biloo za vse projekte predvidenih največ kakih 300 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev in CEF. Res smo načrtovali vključitev zasebnega kapitala, vendar se je temu projektu predvsem uprla Luka Koper, ker se ni hotela vpeti v druge lastniške strukture.«
Ljubo Žnidar (SDS): »Za samo 27 kilometrov proge (od skupno 1200 kilometrov omrežja) ustanavljamo koncesionarsko podjetje in poseben zakon za približno 2 odstotka železniških prog. Gradnja predora Brenner med Avstrijo in Italijo gradi mednardoni konzorcij, v katerem imata 87-odstotni delež avstrisjke in italijanske železnice. Ta projekt ni imel nobenih težav pri prijavi na evropske razpise. V družbi 2 TDK bo lagodno delat. Zakon jim jamči po dograditvi plačilo za dosegljivost približno 35 milijonov evrov na leto, v 35 letih to pomen9i 1,25 milijarde evrov. Celotna naložba bo povrnjena. V zakonu ni jasno, ali bo tudi državi pripadalo poplačilo vloženega kapitalskega deleža... Zanima me, ali bo v Sloveniji še kak odsek, kjer bo lahko vlak vozil po 160 kilometrov na uro.«
Igor Zorčič, (SMC): »Čudni so pomisleki tistih, ki so sodelovali pri uresničevanju projekta v preteklosti, pri načrtovanju in dimenzioniranju... in so danes najbolj glasni nasprotniki. Mnogi v civilnih iniciativah ne ščitijo interesa vseh državljanov, ampak lastne interes po zaslužku. Toda prav bi bilo, da vsak pove, kaj bo katera stranka naredila s tem projektom naslednje leto, naj povedo, če bodo vztrajale pri projektu, ali ga bodo ustavile, ali bodo celotno financiranje obesili davkoplačevalcem? S atkšnim financiranjem se ne strinjam in je prav, da sodeluje tudi Luka Koper, saj je drugi tir v veliki meri namenjen predvsem njenemu razvoju.«
Laszlo Goencz (madžarska narodnost): »Nihče ne stoji za podatkom, da bo kapitalski vložek Madžarske deležen 4,5 -odstotnega donosa. To bo stvar dogovora med državama z državno pogodbo.«
Marjan Dolinšek (SMC): »Ta tir vrtimo debelih 20 let, zdaj pa so očitki, da hitimo. Prepričan sem, da bi Luka imela veliko več dolgoročnih pogodb, če bi bil projekt v izvedbi. Še več jih bo, ko bo zgrajen. Ali bomo samo študije delali? Ne morem razumeti, da se pred enim mesecem javijo nove tehnične variante, ki bi vse obrnile na glavo, češ, obstoječi projekt je zanič in bi šli v nekaj novega. To se lahko dogaja vsak dan. To pomeni, da se bomo prerekali še naslednjih 20 let. Zaledne države imajo ravno tako interes, da se ta tir zgradi. Iskati je treba zavezništva. Prepričan sem, da ima to bistveno drugačen pomen, kot če bi bili povsem sami pri projektu.«
»Če bi se pri Tešu pogovarjali na ta način, se Teš ne bi zgodil. Razumem interesne skupine, ki se pojavljajo z raznimi pobudami, ker vsem diši denar. Preseneča pa me Komisija za preprečevanje korupcije. Tu se sprašujem, ali sploh še rabimo parlament. Na Tarči si je dovolil podati oceno, kako si poslanci dovolimo sprejemati zakon po nujnem postopku. Kdo pa je Štefanec? S Tešom naj se ukvarja!«
Matej Tašner Vatovec (ZL): »Ta zakon je navaden blef. V Evropi ni niti enega primera, kjer bi druga članica imela solastništvo v tiru na železniškem koridorju. Kapitalska udeležba v projektu ni pogoj za pridobitev sredstev na evropskem razpisu. Trdijo, da bomo dobili zaledne trge s tem zakonom. Luka je že zdaj prvo pristanišče za te države. Ne gre za nove trge, ampak za konkurenčnost in uspešen poslovni model. Tudi to, da potrebujemo Madžarsko za uveljavljanje na teh trgih, ne vzdrži resne presoje. Z zakonom uvaja tri nove dajatve: Dars, SŽ in Luka bodo na leto zagotavljala minimalno 24 milijonov evrov, 2 TDK bo s tem zagotavljal 4,5-odstotni donos na kapital. 2 TDK ne bo plačeval nadomestila za stavbno pravico in bo na ta način dodatno subvencioniran. Mi trdimo, da bo to madžarski kredit z visokim donosom. Če bi se zadolžili, bi imeli le 2-odstotne obrestne mere.«
Matej Tonin (NSi): »Zdaj vozijo vlaki 30 do 50 kilometrov na uro. Čemu bi po novem tiru vozili 160 kilometrov na uro? Minister za infrastrkturo nasprotuje alternativnemu cenejšemu predlogu zato, ker bi za njeno umestitev v prostor potrebovali najmanj šest do osem let. Če bi ob obstoječi tir na dveh manj tveganih območjih dodali še dodaten tir, bi pridobili 30 odstotkov zmogljivosti. To je dovolj, da zgradimo alternativni predlog profesorja Jožeta Duhovnika. Bistven cilj tega zakona je ubiti vse razprave o alternativnih predlogih. Četudi je 500 ali 600 milijonov evrov dražje. Minister je že rekel, da se drugi tir že gradi z izvlečnim tirom.«
»Drugi tir bi morali graditi tisti, ki bodo imeli neposredne koristi od drugega tira: to so Luka, SŽ, zaledne države in na koncu slovenski državljani. Toliko smo pametni, da nobena država ne bi metala milijone v slovenski projekt kar tako, ampak pričakuje koristi. O njih minister noče govoriti. Še največ je povedal madžarski zunanji minister. Madžari želijo logistični holding: Luka, SŽ in madžarski logisti. Minister o tem ne želi govoriti, ker zgodba še ni povsem sestavljena. V Luki in SŽ pa so šli v 'luft'.«
Andrej Šircelj (SDS): »Prosim ministra, če pove, koliko bo drugi tir stal prihodnje rodove. Kakšna bo donosnost, kakšna je ekonomičnost projekta, kje so pravne podlage za tak zakon? Za 27 kilometrov proge sprejemamo zakon. Spoštovana vlada, ne vem, ali boste predlagali zakon tudi za prodajo in kupovanje paradižnika? Mislim, torej dvomim. To je rekel že nek mislec pred menoj.« (Opomba pisca: Takega misleca ni bilo. Rene Descartes je rekel: Mislim, torej sem.) Matej Tašner Vatovec (ZL): »Madžarska se ne bo zadovoljila le z donosom svojega kapitalskega vložka, ampak pričakuje tudi vezane posle pri gradnji in upravljanju proge, koncesijo v Luki Koper. Takšna oblika financiranja ni potrebna, saj bo proračun že letos imel na voljo 281 milijonov evrov več sredstev za javno porabo.«
Bojan Dobovšek (Nepovezani poslanci): »KPK in Računsko sodišče sta ocenila, da ima tak zakon v sebi potencialna korupcijska tveganja. Ni jasnih jamstev, stroški bodo večji. Zakon je koruptivno sporen. Ali lahko zaupamo ljudem, ki so v preteklosti izgubikli funkcije zaradi korupcijskih afer?«
Marko Ferluga (SMC): »Bližje smo začetku gradnje drugega tira, več je civilnih iniciativ, strokovnjakov in medijskih komentarjev, ki so vse aktivnejši. Kje so bili vsi ti doslej? So spali spanje pravičnega: šele zdaj je vse narobe. Ampak vse te stvari je v svoji knjigi o gradnji prvega tira pred 50 leti popisal prvi direktor Luke Koper Danilo Petrinja - Primož. Zgodovina se res ponavlja.«
