Napotnica »zelo hitro« le črka na papirju

Zakon o pacientovih pravicah glede napotnice »zelo hitro« zdaj ni izvedljiv, se strinjajo v treh največjih bolnišnicah. UKC Ljubljana, UKC Maribor in v celjska bolnišnica, ki skupaj letno obravnavajo 1,5 milijona bolnikov, imajo čakalne sezname polne za več mesecev v naprej, dodatnih pacientov ne morejo uvrstiti nanje. Bodo sledile kazni?

Bolnik, ki pride v bolnišnico ali kam drugam na specialistično zdravstveno obravnavo z napotnico »zelo hitro«, ima po novem zakonu pravico do obravnave najkasneje v dveh tednih, pri čemer mora biti v petih dneh po tem, ko je bolnišnica prejela njegovo napotnico, uvrščen na čakalni seznam, v naslednjih treh dneh pa mora biti pacient o datumu pregleda obveščen.

Kazni od 100 do 4100 evrov

Če ni, je zagrožena kazen za pravno osebo (bolnišnico, zdravstveni dom, koncesionarja) do 4100 evrov, za njegovo odgovorno osebo pa od 100 do 1000 evrov. »Zavod je kot pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi,« odgovarjajo z ministrstva, odgovorna oseba pravne osebe pa je po razlagi ministrstva »praviloma direktor zavoda«. Torej administratork in sester, ki so v ustanovah zadolžene za vodenje čakalnih seznamov, ni treba biti strah. Medtem ko ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da ni z napotnico »zelo hitro« nobene težave, da so imeli izvajalci dovolj časa za pripravo na novi zakon in da je trditev, da zakon ni uresničljiv, napačna in poenostavljena, pojasnujejo iz največjih treh bolnišnic drugače.

Čakalni seznami polni

»Nekaj sto otrok imamo vpisanih v čakalne sezname z oznako hitro in redno, kar pomeni, da bodo na vrsti v roku treh oziroma šestih mesecev, kot je določal dosedanji zakon. Čakalni seznami so povsem polni. Če bi hoteli upoštevati napotnice »zelo hitro« in zagotoviti obravnavo v dveh tednih, bi morali nekaj sto staršev poklicati, da njihove otroke prenaročimo. Ali pa odpreti v tem hipu nove subspecialistične ambulante, za katere pa nimamo niti kadra niti odobrenih programov s strani ZZZS. Iz pisarne je vsaka rešitev možna, v praksi pa ne. Vidi se, da vnašajo take nepremišljene rešitve v sistem ljudje, ki sploh ne vedo, kako sistem deluje. S tem se vnaša nemir v naše delo in jeza med paciente, ki jim moramo mi pojasnjevati, kako in kaj. Ukvarjamo se z administracijo, namesto da bi se lahko posvečali pacientom,« je povedala prof. dr. Ana Marija Meglič, strokovna direktorica pediatrične klinike v UKC Ljubljana. In še, da rešitev niso mogli sami pripraviti v naprej, saj če bi pustili prazne čakalne liste za napotnice »zelo hitro«, bi oškodovali paciente, ki so prinašali druge napotnice, v naprej podaljševali njihove čakalne dobe, tvegali pa tudi, da bo termin ostal prazen.

Na tisoče bolnih prenaročiti?

Podobno je tudi na drugih klinikah UKC Ljubljana, kjer je na čakalne sezname vpisanih na tisoče pacientov. »Za svojo ambulanto imam naročene paciente za leto dni vnaprej. Podobno imajo tudi drugi zdravniki. Ministrstvo za zdravje mora najti nek prostor, neke vrste enkratni dodatni program za napotnice »zelo hitro«, da bi lahko te paciente sprejemali zunaj delovnega časa, saj z obstoječimi zdravniki v rednem delovnem času ne morejo odpreti dodatnih ambulant. Gre za velik sistemski problem in ga je treba rešiti sistemsko,« je dejal prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike UKC Ljubljana.

V UKC te dni še zbirajo odzive predstojnikov in iščejo rešitve, toda že zdaj ugotavljajo, da se brez dodatnega kadra na vseh področjih – v administraciji, zdravstveni negi, pri zdravnikih in podpornem osebju – ne bo dalo upoštevati novega zakona. »Zagotovo obstajajo rešitve, vendar bo potrebna vsestranska kooperativnost in razumevanje za prehodno obdobje,« sporočajo iz službe za stike z javnostjo UKC Ljubljana.

Iz Maribora paciente drugam

V UKC Maribor imajo po besedah strokovne direktorice prof. dr. Darje Arko in vodje centra za kakovost Brede Hajnrih vsi oddelki težave z uvrščanjem dodatnih pacientov na polne čakalne sezname.

»Na večini oddelkov so čakalni seznami zasedeni več mesecev v naprej, zato bo bolnike z napotnico zelo hitro možno naročati šele takrat. Upoštevali bomo navodilo ministrstva in paciente z napotnico »zelo hitro« obvestili, da imamo zasedene čakalne sezname in da jih napotujemo v tiste ustanove, kjer imajo krajše čakalne dobe.« Prav tako kot v Ljubljani tudi v Mariboru ugotavljajo povečanje administracije in jezo pacientov: »Bojimo se neželenih dogodkov, agresije, neprimernega vedenja pacientov zaradi njihove slabe obveščenosti ali neosveščenosti.« Bojijo se tudi zlorabe napotnic »zelo hitro«, saj po zakonu zadostuje za izdajo take napotnice sum na maligno obolenje, kar pa je preveč ohlapna diagnoza za prednostno uvrstitev na preiskave z rentgenom, CT, MRI, ultrazvokom, ki so že zdaj zelo obremenjene naprave. Strokovna direktorica prof. Arko meni, da bi morala odločati stroka, ne pa administrativni ukrepi, ki so všečni javnosti, a marsiokdaj nerelani v okviru obstoječih zmogljivosti. Ministrstvo za zdravje so o tem iz UKC Maribor že pisno obvestili.

V celjski bolnišnici poudarjajo, da so vsi urniki za februar že narejeni, zato bodo bolnike z napotnico »zelo hitro« pregledovali šele marca z dodatnimi pregledi. Tudi oni bodo paciente napotili drugam, če dvotedenskega roka ne bodo mogli upoštevati. Prav tako se bojijo zlorabe napotnice »zelo hitro«, predvidevajo, da se bo podaljšala čakalna doba za paciente z napotnico »redno«.