Tiskane izdaje
Ljubljana - Po uničevalno ostrih kritikah zakonodajno pravne službe državnega zbora o očitni neustavnosti predlogov sprememb volilne in funkcionarske zakonodaje, je večji del paketa tako imenovanih etičnih zakonov, ki ga je lani predlagala Zaab, zgrmel v odboru za notranjo politiko. Da Jani Möderndorfer (Zaab) nima možnosti s predlogi, da bi prepovedal kandidirati in odvzel funkcionarske mandate zapornikom, se je pokazalo, ko je v imenu SMC Anita Koleša napovedala, da bodo zaradi kritik in pomislekov zakonodajno pravne službe zavrnili čisto vse predloge in pripravili nove rešitve, ki bodo pravno sprejemljive.
Nekaj glasov le za lustracijsko etiko
Po tem je bilo dogajanje le še formalnost, nekoliko presenetljivo je bilo morda le, da za novele, za katere je koalicija že izglasovala skrajšani postopek odločanja, ni glasoval niti en sam poslanec. Nekaj več glasov je bilo za dopolnila SDS, ki bi na volitvah prepovedala kandidirati obsojenim na več kot pol leta zapora za naklepna kazniva dejanja, pa tudi nekdanjim udbovcem - obveščevalcem za službo državne varnosti (SDV) - in vojaškim obveščevalcem (JLA) prejšnjega sistema. A tudi SDS z lustracijskimi idejami ni uspelo dobiti večine. To bi bilo sicer nesmiselno; črtan je bil namreč temelj, torej celotne novele.
Serija zanič zakonov
Zaradi opozoril pravnikov o očitni neustavnosti in neizvedljivosti je v preteklosti padel že paket Muscolo, s katerim je Državljanska lista Gregorja Viranta poskušala prepovedati kandidiranje vsem, ki so v kazenskih postopkih in to pojasnjevala kot uvajanje višjih etičnih standardov v politiki. Cilj predloga je bil najverjetneje predvsem škoditi predsedniku SDS Janezu Janši, ki je bil takrat še v kazenskem postopku. Da bi bile predlagane rešitve tudi sprejete, pa resni pravniki najbrž niti pomislili niso. Štafeto je lani pred volitvami prevzela Zaab z blažjo zamislijo, da bi prepovedali kandidirati ali voditi vlado le pravnomočno obsojenim, kar je Janez Janša takrat že bil. A je večina poslancev naglo spreminjanje zakona s takšno vsebino tik pred parlamentarnimi volitvami, ki jih je z odstopom z vrha vlade lani sprožila šefica Zaab Alenka Bratušek, gladko zavrnila. Idejo je po volitvah Zaab spet obudil, predstavniki SMC, Desusa, SD in ZL pa so odločili, da bodo šest volilnih in funkcionarskih zakonov popravili po skrajšanem postopku.
V čem je zakon o volitvah poslancev drugačen
Pri najpomembnejšem, o volitvah v državni zbor, so si, tudi zaradi kritik o nespodobni naglici pri volilnih zakonih, ki smo jih objavili v Delu, premislili in ga bodo popravljali po običajnem postopku z več premisleka. Tam so na predlog SMC v novelo vključili tudi popravke, ki jih zahteva ustavno sodišče za izvedbo volitev za invalide, pa tudi predloge državne volilne komisije, ki bi olajšali izvedbo predvolilnih postopkov, denimo drugačne roke za vlaganje kandidatur.
Za padec štirih novel v odboru za notranjo politiko je bilo odločilno opozorilo zakonodajno-pravne službe poslancem, da so novele zanič pripravljene in pomenijo kršitev cele vrste členov ustave. Izrecno so na to opozorili pri zamislih o omejitvi pravice kandidirati in odvzemu mandatov v preteklosti že obsojenim. K načelom pravne države namreč sodi prepoved retroaktivne veljave zakonov, ki pomeni tudi, da že obsojenim ni mogoče naložiti dodatne kazni, ki v času, ko so kaznivo dejanje storili, ni bila predpisana. Pravna služba je opozorila, da namesto enotnega urejanja paket za del volitev in funkcionarjev predlaga prepoved kandidatur in izgubo mandata ob obsodbi na vsako zaporno kazen, za del le, če je bil zapor posledica uradno pregonljivega kaznivega dejanja, del funkcionarjev, denimo vladni sekretarji, pa je izpuščen.
V vseh novelah manjkajo določbe o pravnem varstvu za prizadete. Pri predsedniku republike in vlade se zakonodajno-pravna služba čudi, ker ustava določa, da jima mandat lahko odvzame ustavno sodišče z dvotretjinsko večino, poslanci pa bi zdaj uzakonili, da bi zadoščala obsodba navadnega kazenskega sodišča.
»Glede na to, da gre za funkcijo, ki po ustavi predstavlja republiko Slovenijo, njen obstoj pa mora biti trden in stabilen, kar izhaja tudi iz ustavno določenega načina prenehanja funkcije predsednika republike, je že na načelni ravni treba opozoriti, da je obseg proste presoje zakonodajalca pri določanju razlogov za prenehanje funkcije predsednika republike zelo omejen,« je opozorila namestnica vodje zakonodajno-pravne službe Nataša Voršič. Opozorila je tudi na ne povsem jasen nov institut, da bi predsedniku mandat lahko odvzel državni zbor, če »postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije«, vendar predlog ne določa postopka in organa, ki bo nezmožnost ugotavljal. Podobno so opozorili tudi ob predsedniku vlade, kjer odvzem mandat pomeni izgubo mandatov tudi za vse ministre in tveganje za predčasne volitve.
Padla bo še novela poslanskega zakona
Jutri zjutraj bo mandatno volilna komisija razpravljala še o spremembi poslanskega zakona, ki jo je tudi predlagal Jani Möderndorfer, da bi mandate izgubili poslanci, ki so obsojeni na zaporne kazni. Zadnja desetletja je veljalo, da izgubi mandat ob obsodbi na najmanj pol leta zapora. Ob noveli poslanskega zakona je zakonodajno pravna služba opozorila, da je ustavno sodišče ob lanskem odvzemanju mandatu Janeza Janše, ko ga je zamrznilo, že odločilo, da je veljavni zakon sporen, ker ne zagotavlja pravnih varstev.
Voršičeva je zapisala: »Opozarjamo tudi na zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu in pravnem sredstvu (prvi odstavek 23. člena in 25. člen Ustave) pri odločanju o omejitvah pasivne volilne pravice (drugi odstavek 43. člena Ustave). ZPos v 9. členu določa prenehanje mandata, ne določa pa posebnega sodnega varstva zoper posamični akt o prenehanju poslanskega mandata. Ustavno sodišče je v zadevi št. Up-790/14-19 in št. U-I-227/14-2 ugotovilo, da sodno varstvo v upravnem sporu (157. člen Ustave), ki velja, ker ZPos ne ureja posebnega sodnega varstva, ni učinkovito. Zahteva po ureditvi posebnega sodnega varstva izhaja iz četrtega odstavka 15. člena Ustave in iz posebnosti varstva pasivne volilne pravice ter posebnosti pridobitve poslanskega mandata in njegovega prenehanja. Iz odločitve Ustavnega sodišča, da ustavno pritožbo zoper sklep o ugotovitvi prenehanja mandata sprejme v obravnavo pred izčpanjem obstoječega sodnega varstva (1.tč izreka in 17. tč obrazložitve), že izhaja ugotovitev, da razpoložljivo sodno varstvo ni ustrezno, zato je zoper odločitev o predčasnem prenehanju mandata treba urediti učinkovito sodno varstvo, to je takšno, ki je sposobno zagotoviti varstvo prizadete človekove pravice dejansko in ne le formalno in teoretično. Pravno varstvo mora biti urejeno in mora biti učinkovito.«
Pravna služba hkrati opozarja, da je sporno tudi, da bi pa Möderndorfer ohranil arbitrarno določbo, da pa lahko državni zbor, kot že doslej, odloči, da poslanec obdrži mandat, čeprav je obsojen na daljšo zaporno kazen.
