Tiskane izdaje
Ljubljana – Malo konkretnih podatkov je za zdaj znanih o tem, kako bo Slovenija sprejela osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Za zdaj je gotovo le, da se je zavezala, da bo v prihodnjih dveh letih sprejela 250 ljudi. Evropski sklad bo za 230 med njimi prispeval po 6000 evrov, za 20 pa 10.000.
Na izrednem zasedanju ministrov Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve so se, kot smo že poročali, v ponedeljek dogovorili o selitvi 54.760 oseb, od tega 32.256 prosilcev za azil, ki so zdaj v Grčiji in Italiji, v projektu prerazporeditve in 22.504 ljudi s statusom begunca iz tretjih držav v projektu trajne preselitve, državljanov Sirije, Iraka, Eritreje in Somalije. Slovenija bo sprejela 230 ljudi iz prve in 20 iz druge skupine.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Andreja Špenge je Slovenija zagovarjala stališče, da hoče delovati solidarno in pri tem poudarjala, da mora biti odgovorna tako do svojih državljanov kakor tudi do drugih držav članic ter na svoje ozemlje sprejeti toliko ljudi, kolikor smo jih v določenem času sposobni oskrbeti in jim nuditi pomoč. Na ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo načrt za nastanitev in oskrbo teh ljudi v Sloveniji: »Ko bodo dogovori na ravni EU dokončno potrjeni in bodo znane tudi vse podrobnosti, bomo javnost natančno seznanili, kako bo sprejem potekal v praksi.«
Iz Sklada za azil, migracije in vključevanje države članice za vsako osebo, ki se jo premesti iz Italije in Grčije, prejmejo po 6000 evrov, v projektu trajne preselitve iz tretjih držav pa po 10.000 evrov.
Drugih podatkov včeraj od MNZ še nismo dobili – ne o tem, kje bodo ljudje nastanjeni in kakšnih postopkov bodo deležni, niti kako naj bi potekalo varnostno preverjanje. Slovenija je v pogajanjih nenehno poudarjala vidik varnosti, češ da mora država vedeti, koga spremlja na svoje ozemlje in mora imeti na voljo tudi možnost, da zaradi potencialnega ogrožanja notranje varnosti sprejem nevarnih oseb zavrne. Po besedah Špenge bodo informacije zbirali domači organi (Sova, OVS, policija), uporabljali pa bodo tudi ugotovitve iz izvornih držav in od partnerskih služb.
Neodgovorjena ostajajo denimo tudi vprašanja, kako bodo spoštovali prostovoljnost prihodov, ki jo je Slovenija prav tako zagovarjala v pogajanjih, in kako bodo zagotovili, da bodo tisti prosilci za azil, ki jih bodo nastanili v določeni državi, tam tudi ostali do konca postopka, in ne bodo odšli drugam.
V azilnem domu v Ljubljani je mogoče nastaniti 203 ljudi. Vprašanje je, ali bodo 230 prosilcev za azil, ki bodo prišli iz Italije in Grčije, obravnavali po ustaljenem postopku za mednarodno zaščito ali morebiti po kakem skrajšanem. V drugačnem položaju bo 20 beguncev, ki bodo že imeli status mednarodne zaščite – za njihovo nastanitev ima MNZ dve integracijski hiši, v Ljubljani in Mariboru, ti ljudje pa so na področju pravic iz zdravstvenega ter socialnega varstva in izobraževanja izenačeni s slovenskimi državljani.
Vrata odprle tudi nečlanice
Med članicami EU je najbolj velikodušno odprla vrata Nemčija, ki bo sprejela 12.100 ljudi. Pri projektu trajne preselitve iz tretjih držav pa so pripravljenost na sodelovanje pokazale tudi nečlanice EU, in sicer Norveška, ki bo sprejela 3500 ljudi, Švica (519), Islandija (50) in Liechtenstein (20).
»Z begunci moramo biti solidarni in številka 250 ne bi smela pomeniti večjih težav za Slovenijo, saj ima dovolj kapacitet za namestitev tolikšnega števila ljudi. Ključno je, tako menimo v NSi, da se začnejo težave z migranti reševati pri izvoru težav, je pa seveda pomembno vprašanje, ali EU lahko sama rešuje težave na drugih celinah. Zato podpiramo prizadevanja visoke predstavnice EU za zunanje zadeve Frederice Mogherini, ki si prizadeva pridobiti naklonjenost v varnostnem svetu Združenih narodov, da bi na globalni ravni skupaj reševali probleme migrantov,« se je na dogovor odzval Jožef Horvat (NSi), predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko.
Predsednik odbora za zadeve EU Kemal Izidor Shaker (SMC): »Podpiram dosežen dogovor in sprejetje agende ob vseh solidarnostnih in varnostnih vidikih, ki so bili doslej izpostavljeni. Slovenija je tradicionalno solidarna država in je glede na trend priseljevanja in migrantske politike pripravljena v roku dveh let sprejeti in zagotoviti bivanje, v kar moramo šteti osnovne življenjske potrebe, oskrbo, izobraževanje in socialno pomoč, do 250 migrantom. Sam podpiram to namero, ker nobena ograja ne more rešiti problema migracij, ampak samo solidarna in odgovorna skupna politika držav članic EU, ki smo jo s soglasjem na nek način tudi izkazali.«
Vseeno nizke številke
Čeprav so odzivi na sporazum večinoma pozitivni, mnogi opozarjajo, da se pogovarjamo o manj kot 60.000 ljudeh, samo lani pa je bilo v EU vloženih več kot 600.000 prošenj za mednarodno zaščito.
»Dogovor ministrov o preselitvi je majhen korak v pravo smer. Že dolgo pozivamo države članice EU k bolj učinkovitemu varovanju pravic beguncev, iskalcev azila in migrantov, a žal se izboljšave dogajajo počasi in/ali z drobnimi koraki. Spomnimo, kako dolgo je trajalo, da so se države članice dogovorile za okrepitev operacij iskanja in reševanja v Sredozemskem morju,« je komentirala Metka Naglič iz Amnesty International Slovenije (AI). »Podobno se države članice in EU že nekaj tednov odločajo o preselitvi beguncev in iskalcev azila – in čeprav podpiramo to, da so sprejele dogovor o tem, ne smemo pozabiti, da gre v trenutni begunski krizi ogromnih razsežnosti pri tem vendar za majhne številke. Dogovarjanja zadnjih tednov še naprej kažejo na pomanjkanje solidarnosti.«
EU premalo gleda
Klemen Mihelič iz humanitarne ustanove H.O.P.E. je poudaril, da so številke, koliko beguncev bo sprejela katera država, zelo boleča tema. Po njegovem mnenju večina Evrope spet gleda skozi politične in ekonomske oči, premalo pa skozi humanitarne. »Ljudje bežijo iz čiste nuje po preživetju in jim je smrt v Sredozemskem morju ali pa nekje na poti manjše zlo kot to, da ostanejo v državi,« je dejal. »Vsakdo, ki potrebuje pomoč, bi jo moral dobiti. Rezerve so povsod,« je dodal Mihelič.
