Zoran Thaler in skrivnostni Andrey: milijon evrov in pol 
za Istranovo

Jonathan Calvert trdi, da je Thaler poskušal nagovoriti fiktivno 
rusko stranko, da bi v Istranovo investiral 1,5 milijona evrov.

Objavljeno
22. marec 2011 20.37
Posodobljeno
23. marec 2011 07.25
Dejan Karba, notranja politika
Dejan Karba, notranja politika
Ljubljana – Jonathan Calvert, urednik Sunday Timesa, je za Delo dejal, da imajo trdne pisne dokaze za svoje trditve, da je bil naš evroposlanec Zoran Thaler za svoj glas v evropskem parlamentu pripravljen sprejeti podkupnino. Zato smo se obrnili na Calverta s prošnjo za posredovanje omenjenih dokazov. Naleteli smo na zanimivo odkritje.

Calvert nam je poslal e-pošto z dne 7. februarja 2011, v kateri Thaler »Viktoriji«, novinarki, ki se je izdajala za lobistko, sporoča, da je vložil amandma, za katerega ga je prosila. Toda elektronsko sporočilo, ki nam ga je posredoval Calvert, je razkrilo še več: v glavi omenjenega sporočila smo opazili navedbo »fotografije Istranove«. Ker je Thaler solastnik podjetja, ki ima v lasti Istranovo, gostilno s toskanskim pridihom v istrski vasici Padna, smo Calverta vprašali, ali so se s Thalerjem o omenjeni gostilni le pogovarjali ali pa so tudi glede Istranove sklepali posle.

Jonathan Calvert nam je odgovoril: »Thaler je poskušal nagovoriti našo fiktivno rusko stranko, da bi v Istranovo investirala 1,5 milijona evrov. Pri večerji je o tem naredil veliko animirano zgodbo in nam nato poslal e-pošto, ki da naj jo posredujemo tej ruski stranki.« Bogatemu sodelavcu v lobiste preoblečenih novinarjev (lobista sta nosila imena Viktorija in John) je bilo ime Andrey, v resnici pa je bil le pogodbeni sodelavec, ki so ga novinarji najeli, da bi jim pomagal.

Rus in dvojna igra

»V Istranovi sem ljubiteljski, četrtinski lastnik in resnično se išče še en investitor. Veste, to s tem Rusom, to je bil krasen preizkus, da vidim, kaj je s temi lobisti. To njihovo motoviljenje je bilo zame dodaten dokaz, da je vse en ponaredek,« je včeraj za Delo razložil Zoran Thaler. Vprašali smo ga tudi, ali je to svojo ugotovitev o »ponarejenem Rusu« takrat komu zaupal, denimo resornim organom, a nismo dobili odgovora. Namesto tega je dejal: »Ko so privlekli tega Rusa, ki je zelo hitro odšel s sestanka, mi je bilo vse jasno.«

Thaler nam je včeraj še omenil, da je bila »igra« odigrana na obeh straneh, a podrobnosti ni hotel razložiti. Napotil nas je na odvetnika Boštjana Penka, ki ga je včeraj pooblastil, da ga zastopa v omenjeni zadevi. »Zdaj imam na voljo premalo podatkov, da bi lahko komentiral. Ko sem bom z zadevo seznanil, bom na voljo,« je bil kratek Penko.

Dodal je, da »gospod Thaler nikakor ne beži od odgovornosti, saj se je na protikorupcijski komisiji v ponedeljek oglasil samoiniciativno in tudi nacionalnemu preiskovalnemu uradu smo že poslali poročilo, v katerem izražamo pripravljenost, da Thaler tudi pri njih nemudoma pojasni okoliščine tega primera. Pričakujemo, da bodo pristojni organi korektno opravili svoje delo.«

»Vse imamo skrbno posneto,« je zagotovil Calvert, ki nam je posredoval tudi Thalerjevo elektronsko sporočilo s 3. februarja letos, s katerim je glede Istranove želel narediti vtis na »Andreya«. Thaler je v omenjeni elektronski pošti razložil vse o gostilni v Padni, napisal je njeno vrednost (po Thalerjevem mnenju je vredna tri milijone evrov) in še, da se išče investitor – za milijon evrov in pol.