Tiskane izdaje
Ljubljana - Župana Andreja Fištravca je kampanja svetniške liste, ki ima največ sedežev v mestnem svetu, lani stala 15.705 evrov. Ker je porabil manj, je 32 evrov nakazal v dobrodelne namene, je zapisano v poročilu, ki ga je objavil Ajpes. A v poročilu, kjer to piše, je vodja njegovega štaba Darko Berlič pripisal še, da imajo še 15.200 evrov »neplačanih obveznosti«.
Kar nekaj ugibanj je bilo včeraj, ko je Ajpes objavil poročilo o financiranju kampanje liste župana drugega največjega mesta, kako je mogoče, da je imel volilni štab na volitvah v mariborski občinski svet najuspešnejše liste, ki jo je volilo slabih 30 odstotkov volivcev, presežek, hkrati pa niso plačali za petstokrat več računov od vsote, ki so jo podarili Rdečemu križu
Med revizorji, ki preverjejo poročanja strank in kandidatov, je bilo slišati domnevo, da so se Fištravčevi pri poročanju zmotili ali pa, da jim je, ko so morali posebni račun zapreti, tam ostalo 32 evrov in kup neplačanih računov, ki so bili vsi višji in so drobiž pač nakazali Rdečemu križu, ker to zahteva zakon, če kaj ostane. Drugo razlago, da lista ni plačala sploh nobenega večjega računa, so ovrgli na Večeru, pri katerem je Darko Berlič prijavil najvišji izstavljen račun. Od 15.705 evrov za kampanjo liste je 12.260 odpadlo na račun za Večer. Na Večeru so povedali, da jim je Fištravčev štab vse plačal, zadnje plačilo je bilo 6. februarja letos.
Luknja pravkar reformirane ureditve
Skrivnost, kaj pomeni 15.200 evrov neplačanih obveznosti, je popoldan pojasnil Berlič, ki je v telefonskem pogovoru za Delo povedal, da je v poročilu navedel vse račune, ki so jih plačali, v vrstici o neplačanem pa so stroški kampanje, za katere mu ni uspelo zbrati denarja. Skupni stroški kampanje so bili torej krepko višji kot trdi v poročilu, a tega, kot je opozoril Berlec, na drugačen način ni mogel prikazati, ker možnost, da bi predstavil, komu vse štiri mesece po volitvah še dolguje za kampanjo,v formularjih, ki jih je predpisal nekdanji notranji minister Gregor Virant, ni predvidena.
Obveznost, da bom plačal te dolgove, sem prevzel nase, vse bom povrnil, je povedal Berlič, ki je zaprl tudi že posebni račun za županjsko kampanjo Andreja Fištravca, ki je v drugem krogu lani premagala Franca Kanglerja. Tudi pri Fištravčevi županjski kampanji, je priznal Berlič, vseh računov ni plačal.
Na računskem sodišču so nas neuradno opozorili, da je zakonska ureditev nadzora kampanj, ki jo je DZ reformiral pred dobrim letom, v takšnem primeru še vedno povsem luknjičava. Zakon ostro prepoveduje, da bi stranke ali kandidate financirale pravne osebe, določa še vrsto pravil in zagotavlja nadzor, a le do zaprtja računa. Za primere kot je Fištravčev, ko bo v prihodnjih mesecih Berlič zasebno iskal denar, ni predviden nikakršen nadzor več.
Neplačevanje računov kot sistem
Fištravec ni prvi, ki ni plačal stroškov kampanj. Ni jasno, zakaj poslanci v reformi leta 2013, te možnosti v zakonu niso uredili, že na prejšnjih volitvah se je neplačevanje računov namreč spremenilo v posebno obliko financiranja kampanj. Prvi v zadnjem desetletju, pri katerem smo luknjo po volitvah opazili, je bil leta 2007 kandidat za predsednika republike Lojze Peterle, ki mu je za poplačilo kampanje zmanjkalo 165.674 evrov. Vodja štaba Ivo Boscarol je moral zaradi tega plačati 400 evrov globe. Pred štirimi leti je po lokalnih volitvah LDS ostalo 72.000 evrov neplačanhi računov za kampanjo. SD, ki je bila takrat največja stranka v državnem zboru, pa celo za skoraj pol milijona evrov neporavnanih računov. Drugače povedano: štiri mesece po lokalnih volitvah, ko so zaprli posebni račun, SD še ni plačala skoraj ničesar.
Neplačevanja kampanj kot mariborska tradicija
V Mariboru je LDS pred štirimi leti za župansko kandidaturo Tomaža Orešiča, ki je dosegel četrti rezultat, porabila 65.568 evrov, 27.773 jih ob zaprtju računa še niso plačali. Orešičeva kampanja je bil hud flop. Pred štirimi leti je v Mariboru v prvem krogu zmagal Kangler, ki je za kampanjo prijavil 20.502 evra stroškov, drugi je bil s 15,62 odstotka Tomaž Kancler. Pred štirimi leti so kampanje še lahko sofinancirala podjetja, Kangler je po volitvah takrat razkril, kdo vse mu je dal denar.
Za Kanclerjevo župansko kampanjo je SDS prijavila 5.809 evrov stroškov. »Naša kampanja ni bila najdražja in ni odstopala od kampanj konkurentov,« je takrat, ko smo preverjali, dejal Orešič in ocenil, da so drugi kandidati del stroškov plačali mimo uradnih računov.
Ob listi Andreja Fištravca, ki jo je na lanskih lokalnih volitvah občinskih svetnikov volilo 29,79 odstotka volivcev, je poročilo o ceni kampanj v zadnjem mesecu oddala tudi že Stranka Mira Cerarja (SMC), ki je z 11,53 v mestu dosegla drugi rezultat. Za svetniško kampanjo so porabili 8.045 evrov. Še 4.755 evrov je v Mariboru SMC porabila za kampanjo županskega kandidata Antona Kranjca, ki je s dobrimi desetimi odstotki zbranih glasov dosegel tretji rezultat za Fištravcem in nekdanjim županom Kanglerjem. Kangler, ki ga je Fištravec premagal v drugem krogu, je s svojo listo v občinskem svetu po moči četrti, a poročil o kampanji še ni poslal. Je pa to že storil do lani župan Postojne Jernej Verbič, ki je za promocijo porabil pet tisoč evrov, prispeval jih je iz lastnega žepa, za pičla dva glasova pa ga je na volitvah v Postojni prehitel Igor Marentič.
