Župani ne dajo preskrbe z vodo

Ptuj – Župani 69 podravskih in pomurskih občin tudi na sestanku z okoljsko ministrico Ireno Majcen niso dobili zagotovila, da bodo za dograditev vodooskrbnih sistemov dobili kohezijski denar EU. Ker njihova dogovora za razvoj regij nista dobila zelene luči, so se o tem hoteli pogovarjati s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, a si ta za njih ni vzel časa.

V tej finančni perspektivi EU si Slovenija ni zagotovila možnosti, da bi lahko s 3,1 milijarde evrov kohezijskega denarja sofinancirala tudi komunalne projekte, ves razpoložljivi državni denar pa je razdelila projektom, ki so v prejšnji perspektivi ostali nedokončani. Regije so se že lani morale uskladiti o svojih prioritetnih razvojnih naložbah, s katerimi bodo sodelovale na razpisu za kohezijske deleže. Vseh 41 podravskih in 28 pomurskih občin se je strinjalo, da sta njihova vodooskrbna sistema, konec lanskega leta pa so na sestanku s predstavniki vlade izvedeli, da takih projektov kohezija »ne more« sofinancirati in da naj določijo druge prioritetne naložbe.

Toda župani vztrajajo pri prvotni odločitvi in so Bistri naročili pripravo predloga, kako bi lahko kljub temu izpeljali 140 milijonov evrov vredni naložbi. Direktor Bistre Štefan Čelan pravi, da bi prvo leto občine dobile 35 milijonov evrov kohezijskih sredstev, kolikor jih lahko, preostanek pa bi v naslednjih desetih letih zagotovile država iz proračuna in občine iz pobrane omrežnine. »To ne bi smel biti noben problem ne za državo in ne za občine,« pravi Čelan in se sprašuje: »Kako naj razumemo, da vodo vpišejo v ustavo, hkrati pa nam ne priznajo, da so vodooskrbni sistemi nujni in da jih je treba obnoviti ali zgraditi?«

Brez konkretnih zagotovil

Po sredini predstavitvi načrta v Ljubljani je ormoški župan Alojz Sok povedal, da se niso dogovorili nič konkretnega: »Sredi prihodnjega leta naj bi vlada znova 'odprla' operativni program porabe kohezijskih sredstev. Toda mi smo že zdaj sredi finančne perspektive, zato bo to za nas prepozno.« Ker ni razpisov in kohezijskih sredstev, župani opozarjajo, da so naložbene sposobnosti občin zelo majhne, država pa jim nalaga dodatne obveznosti.

Tudi pogajanja med vlado in EU o prerazporeditvi 457 milijonov evrov kohezijskega denarja za celotno sedemletko in dodatnih 56 kohezijskih milijonov, do katerih je država upravičena, še niso zagotovilo, da bosta pomurski in podravski vodooskrbni sistem dobila kohezijski denar. »Do konca maja morajo občine okoljskemu ministrstvu posredovati projekte, ki že imajo gradbena dovoljenja za naložbe v vodooskrbni sistem in za katere se bodo pogajali v okviru kohezijskega denarja. Druge pa bodo občine prijavljale za sofinanciranje iz državnega proračuna. Od 457 milijonov evrov iz ponovnih pogajanj bi po okvirnih izračunih Podravje dobilo 105 milijonov, od tega Spodnje Podravje 35 milijonov evrov,« pravi Čelan.