Tiskane izdaje
Ljubljana - Na vrhovnem tožilstvu so potrdili, da je generalni državni tožilec Drago Šketa suspendiral svojega predhodnika Zvonka Fišerja. Odločbo o suspenzu so mu vročili danes, začasno odstranitev iz tožilske službe pa so mu izrekli zaradi sodnega postopka, ki zoper njega teče zaradi spornega imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja tožilstva leta 2012. Fišer napoveduje pritožbo na suspenz.
Izrek suspenza je bil pričakovan, saj zakon o državnem tožilstvu v 93. členu določa, da mora generalni državni tožilec izreči suspenz tožilcu, proti kateremu je uveden kazenski postopek po uradni dolžnosti zaradi storitve kaznivega dejanja z zlorabo državnotožilske funkcije. Proti nekdanjemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in nekdanjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju je tožilstvo prejšnji mesec vložilo obtožni predlog zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki da sta jo zagrešila z imenovanjem Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva leta 2012. Obtožni predlog bi moralo sodišče začeti obravnavati minuli ponedeljek, a je narok preklicalo. Novi narok je določen za 6. november.
Fišer je v pisni izjavi za STA napovedal pritožbo na sklep o suspenzu, ker da ta ni upravičen. »Domnevno kaznivo dejanje ni bilo izvršeno pri izvajanju kazenskega pregona, temveč pri izvajanju upravnih pristojnosti tožilstva. Razlika je bistvena, saj prvo prizadeva bistvo tožilske funkcije, to je kazenski pregon, drugo pa ne.«
Fišer se proti odločitvi o suspenzu v 15 dneh od prejetja odločbe lahko pritoži na državnotožilski svet, a pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Suspenz traja do dokončne odločitve pristojnega organa o razrešitvi tožilca. Zakon o sodniški službi, ki se uporablja tudi za tožilce, določa, da suspenz preneha z dnem izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, če se postopek pred kazenskim sodiščem konča tako, da ni podlage za razrešitev sodnika po tem zakonu. V času suspenza bo Fišer prejemal polovico plače, ki bi jo prejemal, če bi delal.
Na mestu državnega tožilca je Fišerja (na fotografiji) zamenjal Drago Šketa. Foto: Leon Vidic/Delo
Fišer in Zalar sta se pod drobnogledom znašla zaradi imenovanja Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva. Fišer je kot generalni državni tožilec februarja 2012 pred iztekom mandata vlade Boruta Pahorja in tik pred nastopom vlade Janeza Janše predlagal imenovanje takratnega državnega sekretarja pravosodnega ministrstva pod vodstvom Zalarja za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva. Vlada je predlog potrdila na svoji zadnji seji, a je Škrlečevo imenovanje dvignilo precej prahu.
KPK je leta 2015 ugotovila, da sta Zalar in Fišer delovala koruptivno in Škrlecu (vlada ga je v začetku letošnjega leta imenovala za slovenskega predstavnika pri evropskem tožilskem organu Eurojust) z imenovanjem omogočila pridobitev nepremoženjske škode. Oba sta odločbo KPK izpodbijala na upravnem sodišču, češ da so jima bile kršene ustavne pravice, saj jima ni bilo omogočeno, da bi v postopku sodelovala in se branila. Vrhovno sodišče jima je novembra lani pritrdilo in akt KPK odpravilo.
Novi generalni državni tožilec Šketa, ki je na tem mestu nasledil Fišerja, je julija odredil nadzor nad delom tožilk Karmen Erčulj (junija lani imenovana za okrožno sodnico) in Manje Prezelj v zvezi z vloženo ovadbo zoper Zalarja in Fišerja. Nadzor je končan, poročilo o opravljenem pregledu pa dokončno, pravijo na tožilstvu, kjer pa ugotovitev nadzora ne razkrivajo.
Spomnimo, da je bila iz tožilske službe (sicer zaradi drugega primera) začasno odstranjena tudi nekdanja vodja oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri vrhovnem tožilstvu višja tožilka Dragica Kotnik, dokler je zoper njo potekal kazenski postopek zaradi domnevne zlorabe tožilskih pooblastil. Julija se je po štirih letih suspenza vrnila na tožilstvo, potem ko je sodišče izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka zaradi absolutnega zastaranja.
