Posvojitve: otroci v primežu meddržavnih sporazumov

Po podatkih Statističnega urada RS se je lani v Sloveniji močno, kar za 39 odstotkov zmanjšalo število posvojitev iz tujine, predvsem iz Ruske federacije. Sodeč po razpravah bodočih posvojiteljev na forumih letos v Rusiji ni uspelo posvojiti otroka še nobenemu paru, saj da Rusi po novem zahtevajo podpisan sporazum o mednarodnih posvojitvah med državama.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da si za sklenitev sporazuma, ki ni jamstvo, da bodo pari hitreje dobili otroka, ampak jim zagotavlja ustaljeno pot in več­jo pravno varnost pri mednarodni posvojitvi, prizadevajo že od lani, a neuspešno.

Če so bili v letu 2005 iz tujine posvojeni le trije otroci (dva iz Ruske federacije in eden iz Romunije), se je pozneje število posvojitev iz tujine povečevalo. V letu 2012 jih je bilo kar petintrideset, največ iz Ruske federacije (19), Gane (5) in Ukrajine (3). Lani je bilo opravljenih 43 posvojitev, od tega 15 iz tujine (največ iz Ruske federacije, poleg tega pa še iz Gvineje Bissau, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Avstrije, Gane in Kazahstana). Postopki so zahtevni, potrebna je obsežna dokumentacija, pa tudi veliko potrpljenja in precejšnja finančna sredstva.

Zaradi velikega interesa slovenskih državljanov za posvojitev otrok iz Ruske federacije je ministrstvo že lani ta čas pristopilo k sklenitvi medržavnega sporazuma o posvojitvah med državama. Kakor so povedali, so zadnjo različico ruskim oblastem posredovali decembra lani, a njihovega uradnega odziva kljub večkratnemu pozivu še niso prejeli. Vmes so iz drugih virov izvedeli, da je Ruska federacija spreminjala družinsko zakonodajo in celo razdrla že sklenjen in veljaven bilateralni sporazum o mednarod­nih posvojitvah s Švedsko. »Na podlagi teh informacij in zaradi dosedanjih počasnih postopkov našim strankam težko povemo kaj bolj optimističnega,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da to sicer ne pomeni, da posvojitve iz Ruske federacije v tem času niso mogoče, a so postopki brez omenjenega sporazuma bolj zapleteni, dolgotrajnejši, večja je tudi možnost zlorab.

Pari, ki urejajo obsežno in zahtevno dokumentacijo za posvojitev v Rusiji, poročajo, da se zahteve neprestano spreminjajo, tako da ni mogoče sestaviti dokončnega seznama dokumentov. Poleg potrpljenja je za posvojitev otroka iz tujine potrebnih tudi precej finančnih sredstev. Za posvojitev iz Ruske federacije denimo stroški za prevode dokumentov, zdravniške preglede, odvetnike, prevajalce, letalske vozovnice in hotele dosežejo med 20 in 30 tisoč evrov.

Iz Makedonije malo otrok

Z Makedonijo ima Slovenija že od leta 2008 sklenjen sporazum o meddržavnih posvojitvah, a so od tam slovenski državljani doslej posvojili zelo malo otrok. Prednost imajo nam­reč makedonski državljani (tudi tam obstaja velika razlika med številom vlog za posvojitev in številom otrok za posvojitev), dodat­no pa postopke podaljšujejo želje potencialnih posvojiteljev iz tujine, ki si želijo zdrave in čim mlajše otroke.

Glede mednarodnih posvojitev je naša država ta čas v stiku še s Češko, kjer so na podlagi določb haaške konvencije sami pokazali interes za to. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti preverja tudi možnosti za posvojitev otrok na Poljskem in Slovaškem, od koder še ni odgovorov, so pa že precej daleč v pogovorih s pristojnimi v Bolgariji.

Priprava na starševstvo

»Pri tistih, ki razmišljajo o posvojitvi otroka iz tujine, so strahovi najpogosteje povezani z zahtevami oziroma pogoji držav, ki se zaradi različnih afer, interesov ter neurejenih mednarodnih sporazumov na področju posvojitev včasih spremenijo čez noč,« je pojasnila Nataša Banko, ki pomaga posvojiteljem v pripravi na starševstvo, ne glede na to, ali bodo otroka posvojili doma ali v tujini. Po njenem mnenju je sicer priprava na starševstvo pomembna za vse starše, ne le starše posvojitelje.

V čem se posvojiteljska družina razlikuje od »običajne«? »Na prvi pogled se posvojiteljske družine v večini ne razlikujejo od 'običajnih', razen ko gre za posvojitev otroka iz afriških ali azijskih držav. So pa te družine nedvomno postavljene pred večje preizkušnje oz. zahteve, še posebno če posvojijo starejšega otroka. Takrat potrebujejo veliko znanja, potrpljenja, pa seveda tudi časa, v katerem morajo najprej vzpostaviti odnos z otrokom, kar se v običajnih družinah zgodi sproti in mimogrede. Posvojiteljska družina se tudi drugače kot običajna sreča s problemom identitete otroka in zelo pomembno je, kako mu predstavi njegovo lastno zgodbo,« opozarja specialistka kliničnega psihološkega svetovanja Nataša Banko.

Sistem varuje biološke starše

Znano je, da je posvojitev pri nas malo zaradi sistema, ki je naklonjen biološkim staršem in njihovim pravicam, ne toliko pravicam otrok. »Dolgo sem mislila, da je zakonodaja ustrezna in da so problem njeni izvajalci. Zdaj pa vem, da bi morala biti prav zaradi pomanjkljivega znanja in včasih osebnostnih lastnosti izvajalcev bolj dorečena. Pogosto se v svoji praksi srečujem z nerazumnimi in nestrokovnimi odločitvami 'strokovnih' služb in vse bolj se sprašujem, kaj bi se še moralo zgoditi otrokom, da bi bilo dovolj,« sklene Nataša Banko.