Andrej Šiško: Za svetovljanstvo niso potrebni migranti

Predsedniški kandidat priznava, da z odstopom od kandidature ni mislil resno.

Objavljeno
10. oktober 2017 21.07
ŠIŠKO Andrej, kandidat za predsednika RS, 10.10.2017, Maribor [andrej šiško, predsedniške volitve 2017]
Peter Rak
Peter Rak
Maribor – Predsednik gibanja Zedinjena Slovenija in Zveze domoljubnih društev Hervardi ter nekdanji vodja navijaške skupine Viole ne izključuje presenečenja in uvrstitve v drugi krog predsedniških volitev. Če se to ne bo zgodilo, pa svojega glasu ne bo namenil nobenemu tekmecu, saj po njegovem mnenju nihče ne predstavlja in ne zagovarja pristnih nacionalnih interesov.

»Ob osamosvojitvi se je za Slovence deklariralo 88 odstotkov prebivalcev, desetletje pozneje že pet odstotkov manj. Ker so potem ob popisih prebivalstva onemogočili navedbe narodnosti in se nimamo več možnosti opredeliti za Slovence, je uradno podatke težko preveriti, po naših izračunih pa je Slovencev pri nas le še kakšnih 75 odstotkov,« utemeljuje Andrej Šiško svojo izrazito nacionalno usmeritev. In se zato poteguje tudi za najvišji položaj v državi.

Težko se je izogniti vtisu, da je bila vaša napoved morebitnega odstopa od predsedniške kandidature predvsem spreten manever, da si zagotovite medijsko pozornost?

Priznam, da je res bilo tako. Volitve so, predvsem kar zadeva nekatere elektronske medije, nepoštene in diskriminatorne, po nenavadnih ključih izbirajo kandidate, ki jih povabijo na soočenja, in včasih je potrebne nekaj domiselnosti, da pritegneš pozornost. Vendar ne držijo navedbe, da sem napovedal odstop, ampak sem o tem razmišljal. In tudi ni res, da od kandidature ni mogoče odstopiti. Na volilnem lističu ostane tvoje ime, sam pa opustiš predvolilne aktivnosti in naznaniš, da se za položaj pač ne poteguješ več.

Glede na to, da so nekateri kandidati nedvomno favoriti, se nekatere stranke zanje odločajo predvsem zaradi lastne promocije na parlamentarnih volitvah. Kakšen je vaš motiv?

Če bomo pravilno izpeljali zadnjih deset dni volilne kampanje, ni izključeno presenečenje, da se lahko uvrstim v drugi krog, četudi bodo volitve tako kot vse doslej lažirane. To dokazuje tudi referendum o drugem tiru, saj so, denimo, v Halozah ljudi vabili na volilno mesto, kjer je lastnik hiše umrl že pred dvema letoma, kljub temu pa je bilo na vabilu napisano njegovo ime. Sicer pa se bo stranka Zedinjena Slovenija potegovala za vstop v državni zbor in prepričan sem, da nam bo to tudi uspelo.

Se boste v primeru neuspešne predsedniške kandidature potegovali za mesto mariborskega župana?

Kot stranka bomo nastopili, županska funkcija pa me ne zanima, četudi bi si Maribor nedvomno zaslužil veliko boljšega župana, kot ga imamo zdaj.

V Sloveniji smo imeli nekaj poskusov izrazito nacionalno obarvanih strank, vendar trkanje na domoljubno zavest pri volivcih nima posebnega učinka. Rezultati so še bolj skromni kot v državah zahodne in srednje Evrope, da o Poljski in Madžarski niti ne govorimo.

Zahodna in srednja Evropa sta s podpisom strasbourške resolucije leta 1975 ter tako imenovanim evro-arabskim dialogom (EAD) že izgubljeni. Število muslimanov je tam preseglo deset milijonov, ponekod bodo do leta 2035 že v večini. Če ne bomo ničesar storili, se prav lahko to zgodi tudi v Sloveniji. Slovenija bi se morala zato približati višegrajski skupini, ki nam je blizu tudi kot pretežno slovanska skupnost, predvsem pa znajo ne glede na kritike iz Bruslja poskrbeti za lastne narodne interese.

Da bi privolili v kvote pri razporeditvi beguncev, je torej po vašem mnenju nesprejemljivo?

Zagotovo, predvsem zato, ker sploh ne gre za begunce, temveč za ekonomske migrante. Begunce smo sprejeli v času vojne v Bosni in Hercegovini, to so bili predvsem ženske, otroci in starejši, pri zadnjem valu migracij pa so prihajali zgolj fantje in možje, velika večina samo zaradi ekonomskih interesov.

Vendar je Slovenija še vedno zelo zaprta, pretočnosti je malo, svetovljanskega duha ni čutiti, verjetno je tudi to vzrok naših večnih medsebojnih sporov?

Za svetovljanstvo niso potrebni migranti, še zlasti ne iz držav, ki so povsem drugačne po svojem kulturnem, civilizacijskem in verskem značaju. Slovenija je dovolj odprta, prihajajo turisti, dvomilijonski narod pa se mora usmeriti predvsem v razvijanje lastne kulture ter spoznavanje in negovanje svojih korenin in tradicij.

Komu boste namenili svoj glas, če se kljub svojemu optimizmu ne uvrstite v drugi krog predsedniških volitev?

Nikomur. Če bi se uresničile napovedi nekaterih javnomnenjskih anket in bi se v drugi krog res uvrstila Marjan Šarec in Borut Pahor, to zagotovo nista osebi, ki bi si zaslužili najvišji položaj. S Šarcem se sicer pogovarjava pred soočenji in po njih, osebno nimam nič proti njemu, ampak on je igralec. Kar pomeni, da bolj ali manj stalno igra neko vlogo, če bi bil izvoljen, bi spet igral neko vlogo, ki bi jo režirali drugi in iz ozadja vlekli svoje niti. Zato naj kar ostane igralec oziroma župan Kamnika. Kar zadeva Pahorja, pa je povsem razvrednotil položaj predsednika, sicer pa bi moral biti v zaporu zaradi veleizdaje.

Zaradi arbitražnega sporazuma s Hrvaško?

Tudi zaradi tega. Implementacija arbitražne razsodbe ne pride v poštev, ne nazadnje je v arbitražnem sporazumu zapisano, da lahko obe državi kadarkoli sami skleneta dogovor. Zaselki na levem bregu Dragonje so bili vedno slovenski, o celovitosti Piranskega zaliva ni treba izgubljati besed, da se na podlagi tajnega memoranduma, ki so ga najvišji predstavniki naše države poslali na haaški tribunal, temu že vnaprej odrečemo, pa je nedvomno veleizdaja.

Glede na to, da so dvostranska pogajanja s Hrvaško očitno jalova, je torej bolje, da ostane mejni spor odprt?

Zagotovo je to bolje kot sprejeti za nas nesprejemljivo odločitev. Pri tem je smešno, da je bil Pahor, glavni iniciator arbitraže in po vseh ocenah najslabši slovenski premier, potem nagrajen s funkcijo predsednika.

Slovenski volivci volijo tudi takšne, ki so bili bodisi že obsojeni, proti njim potekajo preiskovalni in kazenski postopki ali pa so utemeljeno osumljeni kaznivih dejanj. Seznam je dolg, od Zmaga Jelinčiča do Borisa Popovića in Zorana Jankovića in seveda tudi vas. 

Ne pozabite na Janeza Janšo in ne nazadnje na Josipa Broza Tita. Že velikokrat sem razložil, da je šlo pri meni za montiran proces, sicer pa sem svojo kazen odslužil in bi morala biti že izbrisana iz evidenc. Jelinčič pa je poleg nenavadne vloge pri mojem procesu, kjer je na koncu videti kot žrtev, izpeljal tudi nalogo, da se nacionalna oziroma izrazito narodna stranka v Sloveniji kompromitira in ne igra več nobene vidne vloge. In to je treba spremeniti.