Tiskane izdaje
Čez teden dni, 22. oktobra, bi že lahko dobili novega predsednika republike, ugotavljamo v tokratni anketi Dela. Predvidoma v petek, pred začetkom volilnega molka, pa bomo objavili še zaključno anketo, ki bi lahko odgovorila na vprašanje, kako se bo razpletla volilna nedelja.
Ko smo pretekli teden spraševali anketirance, kakšna odločitev bi lahko po njihovem padla čez teden dni, jih je dobra polovica menila, da bomo imeli le en krog predsedniških volitev, da bo novo ime predsednika znano 22. oktobra in da ne bo treba čakati na drugi krog. Na drugi strani 40 odstotkov vprašanih pričakuje, da bosta dva kandidata z najboljšo bero glasov morala še enkrat v kandidacijski ring, izbor predsednika republike pa bi bil tako končan z drugim krogom volitev, ki bi se, kot je načrtovano, zgodil 5. novembra.
Ko smo anketirane v nadaljevanju vprašali, kolikšna je verjetnost, da se bodo udeležili predsedniških volitev prihodnjo nedeljo, je bil odgovor nekoliko presenetljiv, saj je napovedana udeležba zelo visoka. Da se bodo zagotovo odpravili na volišča, sta odgovorili skoraj dve tretjini vprašanih. Če k tem dodamo še dobro petino tistih odgovorov, ki izražajo verjetnost udeležbe, bi se po zelo pozitivnem scenariju letošnjih predsedniških volitev udeležilo več kot 80 odstotkov volilnega telesa. A takšni rezultati ankete bi nas lahko hitro zavedli.
Res je, da je v letošnji kampanji kar devet kandidatov, zaradi česar bi lahko prišlo na volišča več volivcev, vendar je bolj realno pričakovati, da bo volilna udeležba prvega kroga bolj podobna udeležbi pred petimi leti, ko je svoj volilni listič oddalo 48,41 odstotka volilnih upravičencev, v drugem krogu pa jih je potem glasovalo le še 42 odstotkov.
Dosedanja predsedniška kampanja je potekala predvsem pod žarometi številnih soočenj, zato nas je zanimalo, koliko vprašanih je spremljalo ta soočenja.
Nekaj manj kot dve tretjini sodelujočih v anketi je odgovorilo, da so v zadnjem obdobju spremljali vsaj eno predvolilno soočenje, dobra tretjina pa, da niso gledali nobenega. S prerezom sociodemografskih podatkov ugotovimo, da soočenja najpogosteje spremljajo upokojenci, anketiranci starejši od 54 let, podporniki NSi in podporniki SDS.
Nekaj več kot polovica sodelujočih v anketi je odgovorila, da volitve spremljajo le bežno, dobra četrtina da zelo podrobno, 16 odstotkov pa jih je odgovorilo, da soočenj sploh ne spremljajo. Zadnji podatek se ujema z rezultati naslednjega vprašanja, v katerem nas je zanimalo, kako pomembne so predsedniške volitve za anketirance - 16 odstotkov jih je namreč dejalo, da jih te volitve ne zanimajo niti malo. Dobri polovici vprašanih se zdijo pomembne, dobri četrtini pa nekaj srednjega.
Ko smo jih na koncu povprašali po temah, ki jih v predvolilni tekmi najbolj zanimajo, so anketiranci na vrh postavili socialne teme in teme o gospodarstvu, druga pomembnejša kategorija so teme o osebnostih predsedniških kandidatov, sledijo zunanja politika, družbene teme in na koncu odnos do zgodovine.
