Tiskane izdaje
Ljubljana – Še dva dneva in predsedniške kampanje bo konec. V jutrišnji izdaji Dela bomo objavili tudi napoved možnega razpleta volitev 22. oktobra, predvsem, ali bomo dobili novega predsednika republike že v prvem krogu. Če eden od deveterice kandidatov ne bo prejel absolutne večine glasov, bo drugi krog 5. novembra.
Pred mesecem dni se je v uradno predsedniško kampanjo pognalo devet kandidatov. Sedanji predsednik države Borut Pahor, kamniški župan Marjan Šarec, predsednica NSi Ljudmila Novak, evroposlanka SDS Romana Tomc, ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič (SMC), koprski župan Boris Popovič, predstavnica stranke God Angelca Likovič, predstavnica SLS Suzana Lara Krause in Andrej Šiško.
Večina predsedniških kandidatov si je zastavila skromno kampanjo, večina se jih je odpravila obiskovat kraje po Sloveniji, pri čemer jih je nekaj ubralo bolj sofisticirane prijeme. Borut Pahor je v slabem mesecu dni prehodil več kot 700 kilometrov in obiskal več kot 280 krajev, podatka, koliko rok je stisnil, pa ni. Ljudmila Novak in Romana Tomc sta bila ves čas na poti, kjer pa sta se opirali predvsem na razvejeno strankarsko mrežo. Glas o Marjanu Šarcu je po Sloveniji širil avtobus, Maja Makovec Brenčič je s pomočjo SMC investirala v velike plakate, ki jih lahko opazujemo po Sloveniji, opazili smo tudi poskus promocije na družbenih omrežjih s kratkimi videozapisi.
V volilnih štabih izzivalcev Boruta Pahorja so pred kampanjo menili, da bodo soočenja kandidatov predvsem pred televizijskimi zasloni različnih medijskih hiš odigrala ključno vlogo. Ankete, ki jih objavljajo mediji te dni, ne kažejo, da bi se Pahorju v mesecu dni približali.
Hitro bodo pozabljene
In kako vidi letošnjo predsedniško kampanjo izvršni kreativni direktor agencije Luna Janez Rakušček? »Letošnje predsedniške predvolilne kampanje bodo hitro utonile v pozabo, saj se v njih – vsaj doslej – ni dogajalo tako rekoč nič omembe vrednega. Spremljali smo mlačen spopad, ki je bolj kot ideje in vrednote soočal neprijetnosti in kuriozitete iz preteklosti, vsaj v trenutkih, ki naj bi bili zanimivi za občinstvo. Res je, da predsednik nima omembe vredne realne politične moči, a to nikakor ne pomeni, da ne sme imeti jasne vizije za prihodnost. In kot nas uči že Aristotel, je pogovor o preteklosti vedno pogovor o krivdi, medtem ko se pogovor o prihodnosti vedno suče okoli odločitev; o tem pa smo – z redkimi izjemami – slišali le všečne fraze in floskule, ki jim najbrž ne verjamejo niti tisti, ki so jih izrekali,« pravi Rakušček.
Če kaj, potem po njegovem letos izstopa asimetričnost kandidatov, ker lahko deveterico razdelimo na dva neenaka dela. »V prvem mirno čaka Borut Pahor, v drugem pa se gnetejo vsi drugi, ne glede na to, koliko možnosti jim pripisujejo javnomnenjske raziskave,« meni Rakušček.
Izvršni kreativni direktor agencije Luna Janez Rakušček. Foto: Leon Vidic/Delo
Pahor je v prednosti, ker igra drugačno igro, ugotavlja Rakušček, je na svojem igrišču z žogo, ki jo je že zdavnaj izmaknil nasprotnikom. Vse bolj je tudi očitno, dodaja, da je Pahor najbolje razumel stanje duha slovenske populacije. »Ta se giblje na osi nasprotujočih si trditev, kjer na eni strani izražamo kalimerovsko užaljenost z izjavami, kot 'pri nas je vse narobe', na drugi pa nas združuje domačijski ponos vzklikanja 'kdor ne skače, ni Sloven'c, hej, hej, hej',« meni Rakušček.
Pri tem ne bi smeli spregledati, da figura predsednika države nima le pravnopolitičnega konteksta, opredeljenega z ustavo in zakoni, temveč ima tudi psihološko dimenzijo, saj predstavlja projekcijo naših predstav o državi v sedanjost in prihodnost. Na tej točki, pravi Rakušček, se Pahor izkaže kot idealna materializacija shizofrenosti slovenske nacionalne zavesti: »Res je, da zdravstvo razpada, zato pa imamo osmi najlepši otoček sredi jezera na svetu! Res je, da predsednik trosi seksizme, zato pa ima sedmi najlepši pogled med svetovnimi voditelji, takoj za Justinom Trudeaujem!« To je, je še prepričan Rakušček, trenutna slovenska realnost in vse kaže, da bo takšna ostala še prihodnjih pet let.
Pahor si najbolj želi mandat
Socialni filozof in politični analitik Igor Pribac tudi ne najde dobre besede o letošnji predsedniški kampanji: »Kampanja je bila anemična, z zapoznelim startom in neprepričljivim pospeševanjem.« Nekakšen vrhunec se je zgodil na samem začetku, ko je Pahor vzbudil pozornost z opazko, da ni moralna avtoriteta. Okoli tega Pahorjevega stališča, ki je osupljivo tudi za njegove podpornike, se je razvila pomembna javna polemika intelektualcev, pravi Pribac in posumi, da ni šlo morda celo za načrtovano diverzijo, s katero je Pahor speljal pozornost od svoje politične preteklosti. »Je že delovala tako,« pravi Pribac.
Socialni filozof in politični analitik Igor Pribac. Foto: Jure Eržen/Delo
Vzrokov, da Pahor prevladuje, je več, meni analitik. »Njegovi tekmeci in stranke, ki jih podpirajo, tekmujejo, kdo bo v kampanjo manj investiral. Zato bo Pahorjevih 700 prehojenih kilometrov po Sloveniji za mnoge že zadosten vzrok, da mu privoščijo še en mandat. Želi si ga bolj kot vsi njegovi tekmeci skupaj. Kot da ti – morda z izjemo Šarca – nikoli niso zares verjeli, da ga lahko premagajo. Njegova prevlada govori o tem, da si večina volivcev želi nepolitičnega, protokolarnega predsednika, saj samo nepolitičen predsednik ne razdvaja,« pravi Pribac. In kaj pričakuje v nedeljo? Volilna udeležba bo nizka, vendar to ne bo nujno škodilo Pahorju, lahko mu celo koristi, sklene Pribac.
