Mladi do stanovanj ne bodo prišli brez pomoči

Ljubljana – Mladi so temelj razvoja naše družbe, so med tekmo za položaj predsednika republike večkrat poudarili kandidati. Zato smo deveterico pred nedeljskimi volitvami vprašali, katere so ključne rešitve za ureditev stanovanjske problematike te generacije. To je za izboljšanje njihovega položaja pomembno, vlada pa je povsem odpovedala.

Slovenija ima med evropskimi državami za Italijo in Grčijo najvišji odstotek mladih, ki živijo pri starših. Takšnih je do 29. leta več kot tri četrtine, kažejo podatki zadnjega poročila OECD. To je posledica visokih najemnin in cen nepremičnin, še posebno v večjih mestih, pomanjkanja neprofitnih stanovanj in drugih ukrepov za reševanje bivanjskega problema, menijo v Mladinskem svetu Slovenije (MSS).

Po šestih letih je leta 2015 ministrstvo za okolje in prostor sprejelo desetletni nacionalni stanovanjski program, a brez natančnih ciljev in rokov. Prav tako ni jasno, kdo je za nadzor in izpeljavo ukrepov odgovoren, je kritična dr. Srna Mandič s fakultete za družbene vede. Pri stanovanjskem skladu in javnem skladu ljubljanske občine nekaterim socialno ogroženim ponujajo neprofitna najemna stanovanja, a povpraševanje je letos za desetkrat preseglo ponudbo.

Za zadruge

Ena od rešitev bivalnega vprašanja so stanovanjske zadruge, ki so z več kot deset milijoni stanovanj že uveljavljene ponekod v Evropi. Vanje se vključujejo tisti, ki si želijo zagotoviti trajno bivanje s sprejemljivo najemnino, poleg tega jim te skupnosti omogočajo bolj družaben način bivanja. A kljub napovedi ministrstva, da bo prva zadruga zaživela julija letos, mladi nanjo še čakajo.

Ravno v razvoju modela stanovanjskih zadrug vidi rešitev sedanji predsednik in neodvisni kandidat Borut Pahor. Kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič prav tako pravi, da bi bila okrepitev stanovanjskih zadrug najprimernejša rešitev, saj so te že učinkovite v tujini. Zadruge so seveda ena od rešitev, a ostaja vprašanje, kako podpreti njihov razvoj, pa meni dr. Srna Mandić.

Stanovanjski problem bo rešil trg

Kandidatka SLS Suzana Lara Krause vidi rešitev za bivanjski problem mladih v večji vključitvi gospodarstva v izobraževanje: »Tako bodo mladi prej dobili redno zaposlitev, ki je pogoj za stanovanjske kredite.« Tudi kandidat Boris Popovič iz stranke Slovenija za vedno meni, da je večja težava od stanovanj pomanjkanje delovnih mest, zato bi morali spremeniti davčno politiko, da bi spodbujala razvoj in podjetništvo. Toda stališče, da stanovanjske politike ne potrebujemo, ker bo vse rešil trg ob nižanju davkov, je radikalno, meni Mandićeva: »Uspešne evropske države imajo za odpravljanje nepravilnosti v delovanju stanovanjskih trgov na voljo namenska in dobro ciljana proračunska sredstva.«

K temu poziva Marjan Šarec, ki bi kot predsednik zahteval, da Slovenija za urejanje stanovanjske problematike nameni vsaj pol odstotka BDP. Opozarja še, da je po podatkih statističnega urada v Sloveniji 850.000 stanovanjskih enot, od tega je 100.000 stanovanj praznih, lahko pa bi jih ponudili v najem mladim.

Kandidatka opozicijske SDS Romana Tomc prav tako meni, da bi se bivanjske problematike lahko lotili tako, da bi država dala mladim v najem državna nezasedena stanovanja, z možnostjo kasnejšega odkupa. Plačilo najemnine bi se v takem primeru odštelo od kupnine za stanovanje. Ljudmila Novak iz NSi pa predlaga, da bi država za mlade zagotovila sklad za prehodno obdobje do njihove zaposlitve.

Neurejene razmere vodijo v revščino

Oba ukrepa zvenita dobro, a sta težko uresničljiva, pravi Mandićeva. Ni jasno, kako urediti pravice lastnikov praznih stanovanj, ki jih včasih nočejo prodati. Prav tako ni jasno, po katerih kriterijih bi zagotovili upravičenost kandidatov do teh stanovanj. Popolnoma neuresničljiv pa je po njenem predlog Angelce Likovič iz Glasa za otroke in družine. »Tajkunom bi pobrala denar iz davčnih oaz, s tem denarjem pa bi sezidala majhne garsonjere,« pravi Likovičeva. Za podobno rešitev se zavzema Andrej Šiško iz Zedinjene Slovenije.

Cilj stanovanjske politike bi morala biti dostopnost nepremičnin, pravi Mandićeva. To področje bi morali dolgoročno urediti s stabilnimi proračunskimi sredstvi in republiškemu stanovanjskemu skladu omogočiti izvajanje številnih ukrepov, kot je več neprofitnih stanovanj in ugodnih posojil. Mladi potrebujejo pomoč v obliki prehodnih rešitev, toda pomembno je tudi, da ni nič manj pomembno vprašanje, kam in kako po prehodni rešitvi. Nedostopnost stanovanj poleg nizkih dohodkov bistveno prispeva k revščini, dodajajo v MSS. Ta pa mladim krati možnosti za zaposlitev in izobraževanje, poslabša zdravje in omeji socialno mrežo.