Tiskane izdaje
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade izpostavil minister Žbogar, je bil namen te novele predvsem približati ureditev primerljivim državam. Nekatere primerljive države imajo tudi opcijo imenovanja nekariernih diplomatov, vendar zgolj kot opcijo. In upamo, da bo tudi v Sloveniji ta opcija čim manj uporabljana, je dejal Žbogar in zagotovil, da zdaj nima nobenega "seznama" tovrstnih diplomatov.
Za imenovanje nekariernih diplomatov so sicer uvedeni podobno strogi pogoji, kot za karierne diplomate. Imeti bodo morali 14 let delovnih izkušenj in vsaj tri leta vodstvenih izkušenj, medtem ko bodo morali imeti poklicni diplomati pred imenovanjem na veleposlaniško mesto tudi najmanj tri leta izkušenj na diplomatskem mestu v tujini. Poleg tega pa se uvaja tudi strokovni svet, ki bo po Žbogarjevih besedah "nekakšen kadrovsko-akreditacijski svet za diplomacijo" in katerega mnenje bo obvezujoče za ministra, ki bo predlagal nekariernega diplomata.
V predlagani noveli zakona, ki zdaj roma v potrditev v državni zbor, so podrobneje opredeljeni tudi postopki imenovanja veleposlanikov, tako vrstni red kot vloga posameznih institucij. Kot je pojasnil Žbogar, se zdaj pravzaprav le v zakonu opredeljuje tisto, kar je veljalo že v praksi, prav tako pa se določa vrstni red. Tako je zdaj na primer določeno, da mora najprej priti do posvetovanj s predsednikom republike, šele nato lahko vlada sprejme odločitev glede imenovanja veleposlanika, je pojasnil Žbogar. Prav tako je potrebno najprej dobiti mnenje odbor DZ za zunanjo politiko, šele nato se lahko zaprosi za agreman države sprejemnice.
Žbogar je zavrnil tudi nasprotovanja sindikata diplomatov, ker zakon znova odpira vrata nekariernim diplomatom, čeprav je sedaj veljavna različica opredelila možnost imenovanja veleposlanikov zgolj iz vrst poklicnih diplomatov. Kot je dejal Žbogar, zakon pravzaprav omogoča nadgradnjo diplomatskega poklica, zato bi mu morali dati možnost. Poleg tega pa je prepričan, da bo možnost imenovanja nekariernih veleposlanikov ostala bolj ali manj zgolj možnost.
Podobno je zatem na novinarski konferenci menil tudi premier Borut Pahor, ki je opozoril, da ima slovenski "ceh" diplomatov problem z ekonomijo obsega. "Tradicija Slovenije je bila, da je poskušala najti najprimernejše kandidate," je dejal in dodal, da smo "v 19 letih lahko izkusili sijajne nekarierne diplomate in slabše karierne". Pahor zato ne vidi razloga, da država ne bi mogla imenovati nekega kandidata za veleposlanika, za katerega se odločijo tako minister kot vlada in predsednik republike, če menijo, da bo lahko opravljal to delo bistveno bolje kot karierni diplomat.
Zakon sicer podrobneje opredeljuje tudi fleksibilnost pri pošiljanju diplomatov v tujino, je še povedal Žbogar. Ti sedaj po štiriletnem službovanju v tujini morajo obvezno za dve leti nazaj v službo na ministrstvo, po novem pa bo dveletno službovanje doma obvezno šele po šestih letih v tujini. Možne bodo tudi premestitve med predstavništvi. Prav tako naj bi novi zakon uredil, da diplomatom, ki se zaposlijo v kaki mednarodni organizaciji, mirujejo njihove pravice. Podobno bo veljalo za diplomate, ki so za določen čas razporejeni v kak drug državni organ.
Spreminjajo se tudi postopki odpoklica, je še pojasnil Žbogar. Zdaj je bilo potrebno veleposlanika o odpoklicu obvestiti tri mesece vnaprej, kar bi odpoklic na primer lahko zapletlo, če bi ga zahtevala država sprejemnica. To se sicer slovenskim diplomatom sicer še ni zgodilo, vendar zakon zdaj omogoča tudi to, odpoklic pa je možen tudi zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti, "kar pa pokrije marsikaj", je povedal Žbogar.
Trenutno so sicer odprta štiri veleposlaniška mesta, za katere so znotraj ministrstva že prejeli več prijav, je povedal minister Žbogar. Postopek je zaupen, je opozoril minister, hkrati pa pojasnil, da če bodo našli primerne kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje še po starem zakonu, bodo postopek sprožili še pred uveljavitvijo novele. Če bodo ugotovili, da kdo ne izpolnjuje pogojev - na primer po obveznem dveletnem službovanju doma, ali pa če bi ocenili, da bi bil boljši kak zunanji kandidat, se bo pa počakalo na uveljavitev novega zakona, je še povedal minister.
S predlaganimi spremembami zakona bodo poleg tega med drugim uvedli nova položaja na ministrstvu - generalnega direktorja in političnega direktorja. Prvi naj bi vodil strokovno delo na vsebinsko zaokroženem delovnem področju na ministrstvu, drugi pa bo usklajeval dela, povezana s področjem skupne zunanje in varnostne politike EU ter skupne varnostne in obrambne politike. Uvaja se tudi diplomatski nadzornik, ki naj bi skrbel za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje diplomatskih predstavništev.
Sicer so danes na vladi razpravljali tudi o širjenju mreže slovenskih predstavništev. Danes je vlada tako podprla predlog, da bi odprli slovensko veleposlaništvo v Albaniji, je povedal Žbogar. Veleposlaništvo v Tirani naj bi zaživelo v začetku prihodnjega leta.
