Tiskane izdaje
13. julija letos bo minilo sto let od požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Predvideno je, da naj bi takrat Italija stavbo Narodnega doma predala v last krovnih organizacij slovenske manjšine.
Zunanje ministrstvo ne komentira zgodovinsko pogojenih datumov kot novih praznikov, so na ministrstvu za zunanje zadeve odgovorili na vprašanje o stališču do novega praznika, dan osvoboditve Trsta izpod jugoslovanske zasedbe.
Slovenski Narodni dom v Trstu. Foto: Matej Družnik/Delo
Pri Slovensko kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) so ocenili, da gre za praznik, ki razdvaja in obuja stare konflikte. V SKGZ še ugotavljajo, da je določena neprikrita nestrpnost do Slovencev v nekaterih krogih še vedno prisotna. Ob tem so v SKGZ še poudarili, da bi morale javne uprave, vsakič, ko se že nameravajo verodostojno ukvarjati z zgodovinskimi dejstvi v institucionalne namene, vselej izhajati iz skupnega poročila italijansko-slovenske komisije zgodovinarjev izpred 20 let, ki je med drugim po navedbah SKGZ ugotovila, da imajo različne duše Trsta skupne zgodovinske korenine, še danes pa jih ločuje več različnih spominov.
Ministrstvo: Ob meji ima zgodovina vedno dve plati
Kasneje so na MZZ za STA pojasnili, da je odločitev tržaške občinske uprave, da za občinski praznik razglasi 12. junij, dan, ko so leta 1944 jugoslovanski partizani zapustili Trst, samostojna odločitev tržaške občine.
Ministrstvo je ob tem omenilo skupno poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije iz leta 2000 kot dokument usklajenih strokovnih pogledov na zgodovino sosednjih evropskih narodov, ki ju druži skupna tragična zgodovina zadnjega stoletja. V tem dokumentu je, kot navaja MZZ, omenjeno, da so jugoslovanski partizani kot del zavezniških sil iz Trsta izgnali nemškega okupatorja, ki je v času od kapitulacije Italije v Trstu postavil Rižarno, eno najbolj zloglasnih nacističnih taborišč. V poročilu je opisano tudi dejstvo, da so »Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine jugoslovansko zasedbo doživljali kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ki jo je na Tržaškem, Goriškem in Koprskem spremljal val nasilja, ki se je odražal v aretaciji več tisoč ljudi, ki so nasprotovali jugoslovanskemu političnemu načrtu«.
Na MZZ so še poudarili, da ostajajo zavezani spoštovanju sožitja med narodoma ob meji, predvsem pa spoštovanju spomina in čustev obeh narodov.
»Osvoboditev izpod fašizma in nacizma, nazadnje pa tudi komunizma, je nesporna vrednota ne samo slovenskega, temveč tudi vseh evropskih narodov in je temelj EU,« so poudarili in dodali, da ima ob meji zgodovina vedno dve plati. »Ne gre za to, da naše poglede na zgodovino poenotimo, gre za to, da se med seboj spoštujemo in skupaj delujemo za prihodnost,« je še izpostavil MZZ.
