12 odstotkov Slovencev na robu revščine

Bruselj - V Sloveniji živi po podatkih iz leta 2004 na robu revščine 12 odstotkov ljudi, kar je za štiri odstotke pod povprečjem EU, izhaja iz dokumentov o socialni varnosti, ki jih je danes objavila Evropska komisija. Vendar pa je ta odstotek precej višji v posameznih skupinah: z revščino se sooča 45 odstotkov starejših, ki živijo sami, 25 odstotkov brezposelnih, 22,4 odstotka staršev samohranilcev in 26 odstotkov žensk nad 65 let. Brez socialnih prispevkov bi na robu revščine živelo 42 odstotkov Slovencev.

Število prejemnikov socialne pomoči narašča, povzema komisija nacionalni strateški načrt na področju sociale. Med prejemniki pomoči jih je 41 odstotkov mlajših od 27 let, 15 odstotkov jih je dolgotrajno brezposelnih. Čeprav je stopnja izobraženosti med mladimi precej visoka, je 41 odstotkov prejemnikov socialne pomoči še vedno slabo izobraženih.

Slovenija je povprečno med državami z nižjim odstotkom tistih, ki živijo na robu revščine. Najmanj - od devet do deset odstotkov - jih je na Švedskem in Češkem, največ - do 21 odstotkov - pa v Litvi in na Poljskem. V večini držav, razen v Skandinaviji, Grčiji in na Cipru, so me najbolj ogroženimi otroci.

Delo ni vedno rešitev pred revščino

Tudi delo ne zagotavlja vselej rešitve pred revščino, še ugotavlja komisija. Približno osem odstotkov zaposlenih državljanov unije namreč živi pod pragom revščine, torej ima težave pri vključevanju v družbo. Na Češkem in v Nemčiji je takšnih ljudi za pet odstotkov celotnega zaposlenega prebivalstva, v Grčiji, na Poljskem in Portugalskem pa od 13 do 14 odstotkov.

Evropska komisija sicer v skupnem poročilu o socialni varnosti in vključenosti danes ugotavlja, da sodelovanje na evropski ravni državam članicam pomaga pri izboljševanju politik na področju socialne kohezije in pri učinkovitejši porabi sredstev v ta namen. V skupnem poročilu obravnava prve celostne nacionalne strategije o socialni vključenosti ter pokojninskem in zdravstvenem sistemu.

Evropska komisija sicer v skupnem poročilu o socialni varnosti in vključenosti danes ugotavlja, da sodelovanje na evropski ravni državam članicam pomaga pri izboljševanju politik na področju socialne kohezije in pri učinkovitejši porabi sredstev v ta namen.

Tako poročilo o socialni varnosti in vključenosti kot poročilo o zaposlovanju bodo v četrtek na formalnem zasedanju v Bruslju potrjevali ministri, pristojni za socialne zadeve in zaposlovanje. Nato pa ju bodo na spomladanskem zasedanju 8. in 9. marca v Bruslju obravnavali še voditelji držav članic unije.