»2,75-milijonski opus« prodan za deset tisočakov

Trbovlje - Neznani kupec je na javni dražbi za 10.000 evrov kupil sedem ponaredkov, ki jih je cenilec umetnostne stroke Janez Mesesnel ocenil na 2,75 milijona evrov vredne originale. To je v kratkem času tretji strokovno dvomljiv primer, v katerem se je Mesesnel v cenitvi uštel za več stokrat – vsakič v korist naročnika.

Ne glede na to pravosodni minister Goran Klemenčič že mesece zgolj tehta, kako, če sploh, nad milijonske spodrsljaje kontroverznega cenilca. Odgovore nam je obljubil danes.

Opus ponaredkov sestavlja šest del sicer eminentnih slikarjev 18. in 19. stoletja in relief hrvaškega umetnika Ivana Meštrovića. Na podlagi Mesesnelove ocene je energetski lobist Peter Kotar z njimi za 2,75 milijona evrov obogatil kapital svoje trboveljske družbe STTIM, ki je v stečaju od lanskega februarja. Da gre za ponaredke, so ugotovili v stečajnem postopku.

Ni spodrsljaj, ampak goljufija

Cenilec umetnostne stroke Ferdinand Šerbelj Mesesnelove napake nima za spodrsljaj. Nasprotno: po njegovem gre pri cenitvah, kjer se izkažejo milijonska razhajanja oziroma odstopanja v stokratnikih, za zavestno goljufijo. Večstokratno odstopanje izpričujejo vsi trije primeri zadnjih znanih Mesesnelovih cenitev, to je za konjiškega poslovneža Franca Riemerja, galerista Leona Pogelška in zasavskega lobista Kotarja. Mesesnel je vse precenil: za Kotarja opus sedmih ponaredkov, za Pogelška Dalijevo Mitološko kompozicijo, ki mu jo je finančna uprava zarubila zaradi dolga, in za Riemerja Velasquezov motiv apostola Tomaža. Tega je Riemer kupil na Madžarskem, Mesesnel pa ocenil na osem milijonov evrov. S sliko je Riemer, ki je bil menda od začetka prepričan, da je avtentična, zavaroval 7,5-milijonsko posojilo pri NLB. Ta ga je leta 2013 tudi ovadila za ponaredek.

Policija je zadevo skupaj z oceno o 9-milijonskem oškodovanju predala tožilstvu in ovadila še Mesesnela. Veliko zmoto je odkril Pavel Toplak, Mesesnelov in Šerbeljev cenilski kolega: Velasquez po njegovem ni bil vreden več kot nekaj tisoč evrov. Dalija, ki ga je Mesesnel ocenil na približno toliko, kolikor je bil galerist Pogelšek dolžan Fursu, so zaplenili policisti, Kotarjev ponarejeni opus, ki je po Šerbelju vreden 400-krat manj od Mesesnelove ocene, pa bo verjetno prej ali slej spet zakrožil na trgu …

Ponaredki za izhodiščno ceno

Na javni dražbi, ki jo je sredi januarja sklical stečajni upravitelj STTIM Peter Tanko, je za zdaj še neznani kupec za ponaredke ponudil 10.000 evrov. Imena edinega dražitelja stečajnik Tanko noče razkriti, ker da »pogodbe z njim še ni podpisal«. »Do prejema kupnine in izročitve predmetov posel še ni zaključen,« dodaja. Posla ne komentira niti Borut Brinšek iz trzinske družbe B in B Fin, ločitvene upnice z zastavno pravico na nesrečni zbirki ponaredkov. Nekdanji delavci STTIM pa se že sprašujejo, kdo za ponaredke odšteje celo deset januarskih neto plač.

Sodni cenilec za umetnost Toplak lahko na njihovo vprašanje ponudi le hipotetičen odgovor, saj omenjenih ponaredkov ni imel nikoli priložnost videti. »Če bi šlo za kvalitetne replike, bi bila lahko omenjena cena za omenjeno količino slik, ne glede na njihove mere in tehnično izvedbo, povsem vzdržna.« Nekdanji delavci STTIM iz stečajne mase ne bodo dobili niti evra.

Javnost lahko zgolj špekulira tudi o namenih kupca z zbirko, v kateri je Ferdinand Šerbelj že v stečajnem postopku STTIM prepoznal »absurdne« in »diletantske oziroma naravnost krute ponaredke«. Stroka lahko le upa, da ti prek novega lastnika ne bodo našli poti do morebitnih novih žrtev, ki bodo zanje pripravljene odšteti bistveno več od njihove prave vrednosti. Šerbelj je zbirki postavil približno ceno že, ko jo je ocenjeval za stečajnika Tanka. Ni bila višja od 7500 evrov. Najvišje, na okrog pet tisočakov, je ocenil ponarejeni Meštrovićev marmorni relief Sv. Marko, slike na 200 do 500 evrov. Pavel Toplak zaupa Šerbelju, da je oceno opravil profesionalno in temu primerno zaupno. »K takemu načina dela smo zapriseženi cenilci in izvedenci tudi zavezani,« dodaja. Prav na tej točki pa je očitno spodrsnilo cenilcu umetnostne stroke Janezu Mesesnelu.

Ustavljeni postopek

Zaradi nenavadnih odstopanj med resničnimi vrednostmi del in cenitvami iz cenilskih vrst na Mesesnela že dolgo letijo hude obtožbe, z njimi je seznanjeno tudi pravosodno ministrstvo. Prizanesljivih ocen o Mesesnelovem delu ni slišati niti zdaj, ko je sodišče proti njemu v primeru Riemer na predlog specializiranega tožilstva ustavilo postopek. Policiji in tožilstvu ni uspelo dokazati, da je Mesesnel poznal Riemerjev namen s posojilom. Verjeti je, da mu tudi Kotarjevi nameni niso bili znani. Kotar je z 2,75-milijonskim vložkom v obliki umetnin poskusil reševati STTIM v prisilni poravnavi. Vodstvo podjetja pa je njihovo vrednost po nekaj mesecih prevrednotilo – znižalo na samo milijon.

Dejstvo je, da so omenjene Mesesnelove cenitve za več milijonov prenapihnjene in da se je v kratkem času trikrat močno uštel, vsakič v prid naročnika. Toda ali je to zadosten razlog, da pravosodno ministrstvo tovrstne kršitelje izbriše iz registra cenilcev ali jim vzame sodni žig ter prepreči morebitne zlorabe? Te je v Mesesnelovem primeru Delo razkrilo novembra lani: v letu 2015 je cenilec uradni žig zlorabil dvakrat. Minister Klemenčič o tem takrat, ko smo ga tudi prvič pobarali, kako bo ukrepal, ni vedel ničesar, čeprav je že zbiral podatke o Mesesnelu. Razkril je le, da lahko na podlagi zbranega utemeljeno sklepa o nepoštenem in nevestnem izvedenčevem delu. A tedaj se ni zgodilo več kot to, da je ministrstvo cenilčevo ime začasno umaknilo iz imenika cenilcev, pa še to po njegovi krivdi, ker ni posredoval izjave o točnosti podatkov.