200 milijonov za zdravljenje s Herceptinom

Ljubljana – Minister za zdravje Andrej Bručan, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Borut Miklavčič in generalni direktor Onkološkega inštituta Zvonimir Rudolf so se na današnjem sestanku v Ljubljani odločili, da bo za postoperativno zdravljenje z biološkim zdravilom Herceptin za bolnice z rakom dojke v naslednjih treh mesecih zagotovljenih 200 milijonov tolarjev. Sogovorniki še niso določili virov financiranja, vendar je minister Bručan po srečanju na novinarski konferenci navedel štiri možne vire.

Prva možnost je, da bodo po pregledu uporabljenih sredstev Onkološkega inštituta, ki je že prejel sredstva za področje dragih zdravil, ugotovili, "če je tam kakšen presežek denarja", je povedal Bručan. Udeležene strani lahko za financiranje podpišejo aneks k splošnem dogovoru oz. dogovor v zvezi z aneksom, kar se tiče področnega dogovora, je še pojasnil Bručan. Po njegovem mnenju pa je "najmanj simpatična možnost", da bi v okviru privarčevanih 5,5 milijarde tolarjev ZZZS v letošnjem letu morali nekaj sredstev zagotoviti za zdravljenje s Herceptinom. "Mislim, da pri tej varianti ne bo prišlo do realizacije," je ocenil minister.

Po prvih treh mesecih zdravljenja z omenjenim zdravilom bodo ugotovili, kakšna je bila poraba tega denarja, in se nato dogovorili za nadaljnje tri mesece, tj. do konca letošnjega leta. Na letni ravni naj bi bilo v zdravljenje vključenih okoli 100 bolnic, s tem da jih je 25 že v programu. Zdravljenje bi za to število bolnic na letni ravni stalo okoli 1,2 milijarde tolarjev. Cena zdravila je v povprečju EU, je dejal Bručan. Ena ampula zdravila stane 150.776 tolarjev, je povedal Miklavčič.

Na novinarsko vprašanje, kakšna je možnost za zagotovitev sredstev s strani Onkološkega inštituta, je Rudolf odgovoril, da bi bil zelo vesel, če bi lahko povedal, da ima inštitut kakšno rezervo, vendar se boji, da ni nobene rezerve. Stroški zdravljenja s Herceptinom pa na letni ravni presegajo 50 odstotkov vseh sredstev, ki jih Onkološki inštitut namenja za zdravljenje z citostatiki in biološkimi zdravili.

Generalni direktor ZZZS pa za naslednje tri mesece "ne vidi nobenega problema", da sredstev ne bi zagotovili iz postavke manj porabljenih sredstev za medicinsko tehnične pripomočke ali iz postavke manj porabljenih sredstev za izplačila bolniških nadomestil nad 30 dni odsotnosti. Ne vidimo težave glede financiranja do konca letošnjega leta, je ocenil Miklavčič.

Kot je še povedal Bručan, glede na podatke, da je trenutno na čakalni listi šest bolnic, trenutna vsota denarja za zdravljenje ni tako visoka. “Ob tem je treba računati, da se bo število bolnic v naslednje pol leta še bistveno povečalo, kar je povezano z novimi operacijami,” je še dodal Bručan.