Tiskane izdaje
»Preprosto nikoli nisem mogla razumeti, da ne znamo razložiti, da mora prebivalstvo Slovenije delati bolj dolgo, če dlje časa živimo in smo dovolj zdravi. Ta logika je zelo preprosta in pogovori o tem, ali delati do 65. leta ali ne, se mi zdijo nerelevantni, če upoštevamo podatke,« je dejala Irena Križman, direktorica Statističnega urada RS ob predstavitvi številčnega orisa stanja na trgu dela in upokojevanja pri nas.
Podatki kažejo, da slovenski trg dela pomeni manj kot pol odstotka v EU. Med 239 milijoni aktivnih prebivalcev jih le nekaj več kot milijon živi v Sloveniji, kar je natančno 0,4 odstotka, številčno najbolj zastopani pa so Nemci (17,4 odstotka), Britanci (13,1) in Francozi (11,9). Po deležu aktivnosti mlajših od 24 let smo Slovenci le nekoliko pod povprečjem, precej pod povprečjem pa po aktivnosti starejših od 55 let. Čeprav se je delež tistih, ki po 55. letu še hodijo v službo ali iščejo delo v zadnjem desetletju pri nas povišal s 23,7 odstotka na 36,5, po tej statistiki za nami zaostaja samo Malta. V skandinavskih državah, Nemčiji in Estoniji, je, denimo, dejavnih več kakor tri petine njihovih vrstnikov.
»Danes je vsak tretji upokojenec mlajši od 65 let in javni izdatki za pokojnine znašajo 11 odstotkov bruto domačega proizvoda. Leta 2060 bo mladih upokojencev sedmina, za pokojnine pa bomo namenili 18 odstotkov BDP,« je opozorila Barica Razpotnik z oddelka za demogafsko statistiko na SURS in dodala, da se je odstotek starejših od 65 let med letoma 1990 in 2010 med vsemi članicami EU najbolj povečal prav v Sloveniji in je leta 2010 znašal 17,4 odstotka.
Od osamosvojitve do zdaj se je pričakovano trajanje življenja za moške podaljšalo za 7,1 leta, za ženske pa za 5,5 leta. Petinšetdesetletnica lahko, tako pravi Barica Razpotnik, pričakuje, da bo živela še 20,5 leta, njen vrstnik pa 16,4 leta.
Poznejša upokojitev
»Stanje v družbi je resno, po nekaterih kazalnikih pa je pri nas še bolj skrb vzbujajoče kot drugod v EU,« je opozorila Irena Križman. Indeks staranja po Eurostatovih projekcijah kaže, da bo leta 2035 kar dvakrat več starejših od 65 let kakor mlajših od 15 let. Še pomembnejši je koeficient starostne odvisnosti – zdaj je na sto delovno sposobnih prebivalcev Slovenije 45 otrok in starejših, projekcije pa kažejo, da bo leta 2060 na sto delavcev 25 otrok in 58 starejših, skupaj torej 83.
Leta 2010 je 154 zavarovancev plačevalo prispevke za sto upokojencev. Projekcije pa nakazujejo, da bo kljub starejšemu upokojevanju leta 2060 na sto upokojencev le še 86 zavarovancev. Takrat bo, po napovedih, delovno aktivnih 62 odstotkov predstavnikov v starostni skupini od 55 do 64 let. »Edina logična rešitev je poznejše upokojevanje, vendar so pomembni ustrezni delovni pogoji, prilagojene oblike dela, fleksibilnejši delovni čas in, denimo, možnost postopnega upokojevanja. Treba bo skleniti družbeni konsenz,« je prepričana Barica Razpotnik.
Delovno aktivnih manj
Kljub povečevanju deleža starejših, ki odhajajo v pokoj, pa razmere na trgu dela mladim nikakor niso naklonjene. Po besedah Lenarta Laha z oddelka za statistiko dela na SURS, se je v zadnjih štirih letih število delovno aktivnih znižalo za 70.000, brezposelnih povečalo za 39.000 (kar je 47 odstotkov), polovica med njimi je mlajših od 35 let, število neaktivnih pa za 47.000 ljudi, predvsem zaradi pospešenega upokojevanja.
Slovenija se uvršča v sam vrh po številu zaposlitev za določen čas – teh je bilo v drugem četrtletju letos 129.000 oziroma 16,7 odstotka vseh zaposlenih. Kar 66 odstotkov tistih, ki imajo tako delovno pogodbo, je mlajših od 35 let.
