Tiskane izdaje
Na Urad vlade za komuniciranje smo poslali vprašanja v zvezi z zadnjimi dogodki in odločitvami italijanskih oblasti za plinski terminal. Namesto z vlade so nam odgovorili z ministrstva za kmetijstvo in okolje: "V zvezi s temo, ki jo omenjate v vaših vprašanjih, poslanih na UKOM, smo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje že pripravili gradivo, ki ga bo vlada obravnavala na eni od prihodnjih sej. S sprejetimi sklepi boste podrobneje seznanjeni po obravnavi gradiva na seji vlade."
Tiskovne konference v Kopru se je udeležilo več predstavnikov okoljskih organizacij iz Slovenije in Italije, a tudi predstavniki lokalnih oblasti. Tako sta stališča AAG podprla tudi izolski župan Igor Kolenc in koprski podžupan Danijel Cep. Član tržaškega pokrajinskega sveta Fabio Longo je podrobneje pojasnil, kako so vsi predstavniki tržaške občine in pokrajinskega sveta na nedavni "servisni konferenci" v Trstu glasovali proti okoljskemu dovoljenju, vendar sta dva predstavnika deželnega sveta ocenila, da njihovi argumenti niso utemeljeni in da zato njihovi negativni glasovi pomenijo podporo projektu. Proti takemu stališču se je v sredo (navkljub dežju) odločno postavilo večje število (med 800 in 1000) protestnikov v Trstu. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi italijanski novinar Paolo Parovel, ki je trdil, da gre pri postavitvi vplinjevalnika za načrtno ekonomsko siromašenje Trsta in Kopra. Nasprotniki vplinjevalnika namreč zdaj dodajajo, da terminal ne bo zgolj dodatno močno poslabšal okoljskih razmer v Tržaškem zalivu in prizadel razvoj turizma ter ribištva, pač pa naj bi v dobršni meri škodil tudi razvoju obeh pristanišč. Plovba plinskih tankerjev (50 do 100 na leto) naj bi vplivala na umik ladij s kontejnerji in avtomobili. To pa bi škodilo tako koprskemu kot tržaškemu pristanišču in koristilo drugim italijanskim (oziroma nemškim) lukam.
Vojko Bernard, predsednik AAG, je menil, da s pričetkom gradnje Južnega toka (prihodnje leto), tak plinski terminal sploh ni ekonomsko upravičen in pozval vse tri države ob severnem Jadranu, da pristopijo k skupni energetski in okoljski strategiji severnega Jadrana. Roberto Giurastante je dodal, da bi morali nujno preprečiti sklepe evropskega energetskega načrta, ki skuša plinske terminale v severnem Jadranu opredeliti kot del evropskih strateških projektov.
Romana Jordan, evropska poslanka, ki deluje v odboru za energetiko, nam je odgovorila: "Razvoj terminalov za utekočinjeni zemeljski plin prav v priobalnem pasu severnega Jadranskega morja v Italiji je določen kot projekt skupnega interesa že obstoječe evropske zakonodaje. Odločba št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi smernic za vseevropska omrežja namreč določa ključne smernice razvoja energetskega omrežja v Evropi in poudarja pomen čim hitrejšega dokončanja ključnih projektov v skupnem evropskem interesu. Članice so z besedilom te odločbe zavezane, da sprejmejo potrebne ukrepe, ki bodo hkrati s hitrim dokončanjem ključnih energetskih infrastruktur tudi primerno varovale okolje. Dokument določa tesno sodelovanje med državami članicami, predvsem ko gre za čezmejne projekte. V kolikor pride do zaostankov v izvedbi projektov ali drugih težav pri implementaciji, je predvidena možnost intervencije s strani evropskega koordinatorja.«
Tak odgovor vsaj deloma pojasnjuje, zakaj Slovenija omahuje ob pobudi Marka Pavlihe, da Slovenija odmrzne postopke v evropski komisiji in posledično začne tožbo na Evrospekm sodišču v Luksemburgu.
