Abidovu bi vrnili kupnino, a zadržali kazen

Rimski vrelec: Obnova dokončno pokopana, namesto s pravdo bi se občina z lastnikom raje razšla sporazumno.

Objavljeno
04. december 2014 11.04
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Kotlje – Občina Ravne si prizadeva, da bi propadajoči zdraviliški kompleks Rimski vrelec, ki ga je pred poltretjim letom prodala ruskemu imunopatologu dr. Musi Abidovu, dobila nazaj. Abidovu bi vrnili kupnino, zmanjšano za znesek pogodbene kazni, da bi se s tem izognili dolgotrajnim sodnim postopkom.

Ruski lastnik dr. Musa Abidov ne bo obnavljal Rimskega vrelca, ki ga je leta 2012 od občine kupil za 480.000 evrov. Po dolgih pripravah, številnih zapletih pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, spremembah načrtov, iskanju soinvestitorjev in nazadnje tudi izteku pogodbenega roka za dokončanje predvidenega medicinsko-rehabilitacijskega centra je Abidov projekt dokončno opustil, preden se je tam sploh karkoli zgodilo.

Tomaž Rožen, župan občine Ravne na Koroškem, pravi, da se obe strani strinjata s sporazumno prekinitvijo pogodbe, občina pa bi Abidovu vrnila kupnino, zmanjšano za znesek pogodbene kazni, ki bi jo moral lastnik plačevati že od februarja letos. Ob nakupu Rimskega vrelca se je zavezal, da ga bo obnovil in odprl do januarja letos, sicer mu občina lahko za vsak mesec zamude zaračuna 9600 evrov kazni. Vrnjena kupnina bi se tako zmanjšala za deset mesečnih kazni (96.000 evrov) in bi znašala 384.000 evrov.

Pogodbene varovalke sporne

Čeprav so v občini Ravne ves čas poudarjali, da so si s pogodbo zagotovili, da bo lastnik zdraviliški kompleks res obnovil v predvidenem času (najpozneje do avgusta letos) in da bo v nasprotnem primeru moral objekt brez vračila kupnine vrniti občini, se je prav to pogodbeno določilo pokazalo za sporno.

Odvetnica Abidova Sabina Mikulin je napovedala, da ga bodo izpodbijali, če bi se ga občina odločila uveljavljati, saj je po njenem mnenju zaradi absolutne narave lastninske pravice takšno določilo nično, ker prenos lastništva nazaj na občino ni mogoč brez dopustne pravne podlage.

Niti mesečnih kazni Abidov doslej ni plačeval, Mikulinova pa jih je označila za »čezmerno prikrajšanje«. Za Delo je potrdila, da »z občino dejansko potekajo intenzivni pogovori v smeri, kot je to navedel župan«, in poudarila, da si za obe strani prizadevata za mirno rešitev spora, kot tudi, da domnevne kršitve pogodbe niso bile zgolj enostranske.

Če bi se občina spustila v sodno bitko za uveljavljanje pogodbenih določil in vračilo Rimskega vrelca brez vračila kupnine, bi pravda lahko trajala od dve do pet let in povzročila precejšnje stroške. Sodni spor bi jih, tako poudarja Rožen, stal tudi dragocenega časa in še bolj oddaljil od cilja – obnove in oživitve Rimskega vrelca.

Rožen zato meni, da je sporazumna prekinitev pogodbe, v katero bi dodali aneks o vračilu kupnine, dolgoročno boljša rešitev za občino. Odločitev o tem, ali bodo šli v tožbe ali se bodo z Abidovim sporazumno razšli, bo januarja sprejel ravenski občinski svet.

Kaj bo z Rimskim vrelcem počela občina?

Denar za vračilo kupnine bi občina izplačala iz proračuna, in sicer polovico prihodnje leto, polovico pa leta 2016, ko bi Rimski vrelec spet postal njena last. Po županovih napovedih bi takoj začeli iskati novega investitorja. Rožen je povedal, da interesentov niti doslej ni manjkalo, a nihče ni imel ustreznega finančnega zaledja, in kar je za občino še pomembneje – ustreznih referenc s področja hotelirstva in turizma.

V skrajnem primeru bi se občina obnove propadajoče stavbe in zanemarjene okolice lotila tudi sama, s pomočjo evropskih razpisov. Čeprav naj bi kompleks (p)ostal turističen, s hotelom in gostinskim objektom, obstajajo tudi pobude, da bi Rimski vrelec spremenili v dom starostnikov, ki ga sicer načrtujejo zgraditi na Javorniku. Po županovih besedah o spremembi lokacije ne razmišljajo.